Menu Item
Državnozborska komisija za nadzor javnih financ je na predlog NSi razpravljala o problematiki plač v javnem sektorju. Sklepe, ki so jih pripravili v stranki, so zavrnili.
Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes razpravljala o problematiki plač v javnem sektorju. Sejo so zahtevali v NSi, kjer opozarjajo, da parcialni dvigi plač niso prava pot, sprašujejo pa se tudi o njihovih posledicah za javne finance. Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da gre za izpolnjevanje preteklih dogovorov in zavez.
Vida Čadonič Špelič (NSi) je v imenu predlagateljev seje spomnila, da so se z dogovorom iz oktobra lani plače v javnem sektorju dvignile za 4,5 odstotka, hkrati se je zvišalo nadomestilo za malico, večina je dobila tudi poračun regresa. Nato pa je v začetku leta v javnem sektorju sledila eksplozija zahtev po dvigu plač, ki jo je, kot je ugotavljala poslanka, morda najbolj povzročila “pavšalna obljuba predsednika vlade, da bo za 600 evrov bruto dvignil plače sodnikom in tožilcem”.
Kot je poudarila, v NSi niso proti dvigu plač, želijo pa si, da ne bi prihajalo do pavšalnih obljub in dvigov plač ter da bo plačna reforma dejansko posledica dogovora s sindikati. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti, kakšen vpliv bo vse skupaj imelo za javne finance. Že sedaj je namreč primanjkljaj državnega proračuna za letošnje leto predviden v višini 3,3 milijarde evrov.
NSi pripravila več sklepov, ki pa niso bili izglasovani
V NSi so za odločanje na seji pripravili več sklepov. Komisiji so predlagali, naj vlado in ministrstvo za javno upravo pozove k zamrznitvi pavšalnega reševanja dviga plač v javnem sektorju ter pripravi reforme plačnega sistema. Na finančno ministrstvo pa naj naslovi poziv, da v najkrajšem času pripravi finančne izračune dviga plač, ki jih zahtevajo posamezna sindikalna združenja, ter kolikšen bo vpliv teh dvigov na vzdržnost javnih financ v letošnjem letu. A sklepi niso bili izglasovani.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič je spomnil, da je rok, v katerem naj bi s socialnimi partnerji oblikovali nov plačni sistem, 30. junij. Očitki o pavšalnem dvigovanju plač po njegovih besedah ne držijo, saj gre za izpolnjevanje zavez in dogovorov preteklih vlad. Kar pa zadeva dvig plač pravosodnih funkcionarjev, so te v primerjavi s plačami ostalih realno padle. Predlog zakona o začasnem dodatku je bil sicer zaradi mnenja zakonodajnopravne službe DZ umaknjen iz parlamentarnega postopka, “kar pa ne pomeni, da po ponovni presoji morda ne bo ponovno vložen,” je dejal.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je predstavila širšo javnofinančno sliko v državi. Kot je dejala, je primanjkljaj, ki je nad dopustnim, velik izziv za javne finance, zato tudi ves čas govorijo o izhodni strategiji, o nekem novem družbenem dogovoru. Vlada pa je pristopila k različnim reformam, med katerimi je tudi reforma plačnega sistema v javnem sektorju.
V proračunu za leto 2023 so po njenih navedbah proračunski uporabniki načrtovali približno deset odstotkov višjo maso za plače kot v letu 2022. Upoštevali so, kar je bilo na področju plač dogovorjeno in znano, ne pa tudi stroškov reforme plačnega sistema, ki še niso znani. O izhodiščih za reformo se bodo namreč pogovori šele začeli.
Državna sekretarka je sicer na vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi) ob tem pojasnila, da bo rebalans proračuna za letošnje leto pripravljen relativno hitro zaradi sprememb v vladi, novih ministrstev. Na ministrstvu že pripravljajo podlage, a bodo počakali na spomladansko napoved Umarja, pomemben bo tudi podatek, kaj se bo dogajalo z evropskimi sredstvi. Izhodišče vlade pa je, da bodo pripravili rebalans proračuna znotraj obstoječih gabaritov, torej fiskalnega okvira, ki ga je sprejel DZ.
Kračun: Sredstva za zaposlene imajo pomemben vpliv na vzdržnost fiskalnega položaja
Sredstva za zaposlene predstavljajo okoli četrtino vseh izdatkov sektorja država in imajo pomemben vpliv na vzdržnost fiskalnega položaja, je poudaril predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Napovedani primanjkljaj državnega proračuna za letos pa je po njegovih besedah že brez dodatnih dvigov plač med najvišjimi v EU. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za stroške dela pred uvedbo plačne reforme zato niso sprejemljiva.
Kračun je ocenil, da bi povečana pričakovanja v javnem sektorju v veliki meri lahko bila posledica obsežnih dodatkov v okviru epidemije. Pomembno vlogo pa so k dvigu pričakovanj prispevali tudi številni parcialni dogovori v preteklih letih. Opozoril je še, da veliko število deležnikov omejuje učinkovitost pogajalskega procesa in ob ohranjanju centralnega sistema določanja plač dovoljuje možnost, da prihaja do splošnih dvigov plač tudi takrat, ko to ni upravičeno z vidika učinkovitosti zaposlenih ali z vidika javnofinančne vzdržnosti. Ob tem pa dogovori o plačah ne vključujejo ukrepov, ki bi vodili v izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev.
Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril, da so se plače določenim skupinam poviševale z rešitvami v področnih zakonih, parcialnimi dogovori. Ob tem pa meni, da če bi sledili predlogu fiskalnega sveta, bi bilo zdaj to na škodo tistih, ki niso bili deležni tovrstnih “obvodov” oz. dodatnih bonitet.
Vsi sicer soglašajo, kar je pokazala tudi današnja razprava, da se je v sedanjem sistemu nakopičila vrsta anomalij in da so spremembe potrebne. Plačni sistem mora biti fleksibilen in višina plač povezana z učinkovitostjo, potreben je temeljit kadrovski menedžment, je med drugim poudarila Monika Pekošak (Svoboda). Za dobro in učinkovito vodenje ne potrebujemo v tem trenutku nobene spremembe zakonodaje in ob dobrem vodenju bo tudi lažje narediti učinkovito reformo, pa je menila Čadonič Špelič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!