Menu Item
"Socialni demokrati ne iščemo identitete, svojo identiteto že imamo. Z njo želimo in moramo upravljati sami," je poudarila Tanja Fajon, ki je bila na današnjem kongresu SD ponovno izvoljena za predsednico stranke. Zbrane je pozdravil tudi kandidat SD in Svobode za predsednika republike Milan Brglez. V zanj neobičajno ostrem nastopu je med drugim kot svojo prednost izpostavil neodvisnost od interesov tranzicijskega kapitala, pri čemer je jasno namignil na tovrstno odvisnost osrednje protikandidatke na levici Nataše Pirc Musar.
Dosedanja predsednica Tanja Fajon ostaja na čelu Socialnih demokratov. Kot edina kandidatka za vodenje stranke je na kongresu dobila 329 glasov. Oddanih je bilo 381 glasovnic, od tega jih je bilo veljavnih 370.
Fajon je po kongresu dejala, da je z razpletom zadovoljna. Na vprašanje, kako vidi, da ji je na volitvah “zmanjkalo” okoli 50 glasov delegatov, je odgovorila, da ne želi biti absolutna vladarka in da rada sprejema kritike. “V prihodnje se bom morala še bolj potruditi, da prepričam tiste, ki mi danes še niso zaupali. V procesu vodenja stranke se še učim. Navdušuje me energija, ki vlada v SD, se pa zavedam, da v prihodnje ne bo enostavno. Našo stranko je verjetno najtežje voditi, ker smo veliki in ker imamo zelo raznolika mnenja,” je poudarila Fajon.
“Prepričana sem, da smo Socialni demokrati danes pomembna sila družbenih sprememb. In postajamo vse močnejši,” je Fajon navedla v kongresnem nagovoru delegatov. To njeno prepričanje je, kot je dejala, plod napornega dela SD. Ob tem je Fajon spomnila, da se je stranka v preteklosti soočala s številnimi vzponi in padci ter da se je tudi sama znašla v zelo težkih trenutkih. Kot takšne je označila zlasti nestrinjanja znotraj stranke, ki so “zatemnila naše bistvo”.
“Socialni demokrati ne iščemo identitete, svojo identiteto že imamo. Z njo želimo in moramo upravljati sami.” S temi besedami se je Fajon odzvala na kritike, da Socialni demokrati nikakor ne najdejo identitete oziroma da to v sedanji koaliciji še dodatno izgubljajo. Napovedala je, da SD kljub prizadevanju nekaterih, ki v stranki namenoma ustvarjajo razkole, ne bo klonila. Obregnila pa se je tudi ob tiste, ki v stranki iščejo “kratkoročne koristi, ob boljši priložnosti pa se od nas oportuno odvrnejo”.
Fajon se je zaustavila še pri delovanju sedanje vlade. Izpostavila je pričakovanje Socialnih demokratov, da bodo skupaj s partnerji že v tem mandatu izpeljali korenite spremembe, ki bodo prinesle višje pokojnine in plače, odpravljale prekarnost in povečale dostop do stanovanj za mlade.
Kot ministrica za zunanje zadeve si, kot pravi Fajon, prizadeva, da se Slovenija vrne v skupino držav z največjo stopnjo demokracije, zaupanja in spoštovanja. “Svet deluje z dinamiko učinka metulja – kar se zgodi daleč stran, bo prej ali slej vplivalo na nas. Zato mednarodne vezi še nikoli niso bile tako pomembne kot prav sedaj,” je poudarila. In izpostavila, da je SDS z interpelacijo proti njej kot zunanji ministrici ponovno dokazala, da državo enači s stranko. “Ta interpelacija je zgolj še en dokaz nekompetentnosti SDS in njenega zlonamernega delovanja,” je poudarila Fajon.
Na koncu nagovora je predsednica SD zbrane pozvala, da so v kampanjah za predsedniške in lokalne volitve ter za trojni referendum samozavestni in aktivni. “Vsak glas bo prispeval k oblikovanju naše Slovenije v prihodnje,” je dodala.
Na kongres sta bila povabljena tudi predsednika obeh koalicijskih partneric, prvak Gibanja Svoboda Robert Golob in koordinator Levice Luka Mesec, ki pa se ga zaradi drugih obveznosti nista udeležila. Mesec je zbrane nagovoril prek video povezave. Poudaril je, da med SD in Levico obstajajo razlike, a so v zadnjem času večkrat pokazali, da so sposobni sodelovati. Kot skupne točke je navedel zavezanost k socialni in pravni državi, odpiranje novih tem, projekt ekonomske demokracije …
Nekdanji dolgoletni in vplivni generalni sekretar SD Dušan Kumer ocenjuje, da so problemi Socialnih demokratov pri nas enaki kot problemi socialdemokracije v Evropi: ne znajo vzpostaviti odnosa med delom in kapitalom. “V zadnjih letih prevladujejo turbo kapitalizem in multinacionalke, ki uravnavajo politiko, družbeno življenje in razmere v posameznih državah,” je poudaril Kumer.
Blizu so mu nekateri pogledi, ki jih pri reševanju teh problemov zastopa Levica. “Dobro bi bilo, če bi SD in Levica našli skupni jezik in strnili moči,” je dejal Kumer. Veliko pripravljenosti za to ne pri eni ne pri drugi stranki sicer ne vidi, se mu pa vendarle ne zdi nemogoče. V nagovoru kongresa SD, ki ga je imel danes koordinator Levice Luka Mesec, Kumer vidi možni prvi skupni korak pri iskanju rešitev za vzpostavljanje razmerja med kapitalom in delom, ne pa da stranki sodelujeta zgolj pri kritikah Janeza Janše. “Janšo naj pustijo pri miru in iščejo rešitve,” je še dodal bivši dolgoletni generalni sekretar SD.
Brglez ostro o Nataši Pirc Musar
Kongresa se je udeležil kandidat SD in Svobode za predsednika republike Milan Brglez, ki je bil deležen najbolj gromkega aplavza. V zanj neobičajno ostrem nastopu je izpostavil, da so mu Socialni demokrati dali veliko in da je to zanj zelo pomembno. Zagotovil je, da tudi po volitvah ne bo pozabil, od kod je prišel in čigav je, kot predsednik republike pa da ne bo delal sramote ne državi, ne ljudem, ne tistim, s katerimi je doslej sodeloval.
Ker se je zaradi spleta okoliščin v predsedniško kampanjo vključil nekoliko kasneje kot protikandidati in je torej v manjšem časovnem zaostanku, je zbranim sporočil, da v kampanji potrebuje vsakega od njih in nadaljeval, da bodo šli v predsedniški tekmi do konca. “Ali uspemo ali umremo v bitki,” je dodal.
Brglez je izrazil prepričanje, da je najbolj primeren kandidat za predsednika republike. “Zaustavil bom vsakogar, ki bo šel izven ustavnih okvirjev, pa naj se piše Janša, Golob ali Fajon,” je bil odločen. Kot svojo pomembno prednost je izpostavil neodvisnost od interesov tranzicijskega kapitala, pri čemer je jasno namignil na tovrstno odvisnost osrednje protikandidatke na levici Nataše Pirc Musar. Kasneje je Brglez sicer novinarjem dejal, da ni imel namena nikogar napadati, da pa v primeru, če je sam napaden, vrne udarec. Zmotil naj bi ga očitek Pirc Musar, da se je v evropskem parlamentu premalo oglašal.
Kandidat SD in Svobode za predsednika republike je izpostavil še, da bo v primeru izvolitve odgovorno predstavljal državo v svetu, na kar da kažejo tudi njegove dosedanje izkušnje na zunanjepolitičnem področju. Ne bo pa tudi zavračal pomoči kompetentnih oseb, tako se bo na primer pri projektu Brdo-Brioni posvetoval s sedanjim predsednikom Borutom Pahorjem.
Razprava delegatov na kongresu je bila sicer umirjena; ostrih kritik na delovanje stranke ni bilo slišati. Precejšnje nezadovoljstvo, ki je v stranki vladalo zaradi slabih rezultatov na državnozborskih volitvah, se je namreč v zadnjih mesecih oziroma tednih nekoliko umirilo. K temu je poleg vstopa stranke v vlado, v kateri je zasedla štiri ministrska mesta, prispevala vključitev evropskega poslanca iz vrst SD Milana Brgleza v tekmo za predsednika države in približevanje lokalnih volitev. Socialni demokrati namreč želijo, da bi se na teh volitvah odrezali bolje, kot so se na državnozborskih, k temu pa notranja obračunavanja tik pred volitvami nikakor ne bi prispevala.
Za podpredsednike izvoljeni Nemec, Prednik, Hot in Javornik
Najbolj pestro dogajanje na kongresu se je odvilo ob kandidaturah za dva podpredsednika stranke. Poleg ajdovskega župana Tadeja Beočanina, evropskega poslanca in dosedanjega podpredsednika SD Matjaža Nemca ter nekdanjega poslanca Franca Trčka sta se namreč na samem kongresu v tekmo za to mesto podala še minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek ter vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.
Nova podpredsednika SD sta postala Jani Prednik in Matjaž Nemec.
Prednika, ki je bil pred dvema letoma tekmec Tanje Fajon za vodenje stranke, so sicer na terenu tudi tokrat množično evidentirali kot kandidata za predsednika stranke. Vendar soglasja h kandidaturi ni dal. To je utemeljil z besedami, da vsi v stranki igrajo za isto ekipo. “Ekipa, stabilnost in enotnost je tisto, kar socialni demokrati potrebujemo, da ponovno postanemo vodilna politična sila,” je dodal.
Če je bilo dogajanje pri izbiranju podpredsednikov stranke na tokratnem kongresu najbolj pestro, pa je največje presenečenje prineslo glasovanje za mesti podpredsednice stranke. Pomerile so se samo tri kandidatke: podpredsednica državnega zbora Meira Hot, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan ter generalna sekretarka ženskega foruma Mija Javornik. Vendar pa dosedanja podpredsednica SD Švarc Pipan na to mesto ni bila ponovno izvoljena; premagali sta jo torej Meira Hot in Mija Javornik. Po oceni nekaterih naših sogovornikov je porazu Švarc Pipan botrovalo predvsem njeno oglašanje v času sestavljanja vlade. Tedaj se je namreč na družbenem omrežju Facebook na dvome nekaterih strankarskih kolegov, ali je res najboljša kandidatka za pravosodno ministrico, odzvala z besedami, da gre za “mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst”. V SD so ji nato očitali, da pere umazano perilo v javnosti.
Na podpredsedniška mesta torej ni bil izvoljen nihče od dveh kandidatov, ki zasedata ministrska položaja: poleg Švarc Pipan tudi ne Aleksander Jevšek. Tanja Fajon v tem ne vidi nezaupnice, saj da sta oba dobra ministra in dosegata dobre rezultate. Kot je dejala, pa je dinamika stranke drugačna, kot jo ljudje vidijo od zunaj. Po navedbah Fajon obstajajo različne kalkulacije in tisti, ki že imajo neke funkcije, ne pridejo v ospredje, ko so volitve organov stranke. Ob tem je dodala, da so vsi ministri iz njihovih vrst tudi člani predsedstva SD.
S položaja glavnega tajnika Socialnih demokratov pa se je po osmih letih poslovil Dejan Levanič, ki se za ponovno kandidaturo ni odločil. Kot pravi, je v dveh mandatih na tem mestu od sebe dal največ, kar je lahko dal.
V svojem nagovoru na kongresu je povedal, da je ponosen na svojo ekipo, ki je sedežu stranke na Levstikovi ulici 15 vlila novo življenje. “Ustvarjali smo vsebine, iniciative in smerokaze za prihodnost te države, močno pa smo okrepili tudi strankino komuniciranje,” je dejal. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker je sodišče prvaku SDS Janezu Janši naložilo opravičilo in plačilo odškodnine zaradi njegovih navedb, da so Socialni demokrati vilo na Levstikovi ukradli.
Levanič je opozoril še na kompleksnost krize današnjega časa in družbenih sprememb ter poudaril, da se jim lahko zoperstavijo zgolj z odločenostjo in borbenostjo. “Rezultat tega more biti pravična družba, sonaravna ekonomija, boljše možnosti za vse in predvsem odgovornost do ljudi, skupnosti in okolja,” je poudaril Levanič.
Tudi zaradi slabšega rezultata na državnozborskih volitvah, kot ga je SD pričakovala, pa je po njegovi oceni nastopil čas za spremembo na položaju glavnega tajnika in za novo energijo v stranki.
Na kongresu stranke sta se za Levaničevega naslednika potegovala sekretar SD Ljubljana Klemen Žibert in kranjski podžupan Janez Černe. Zmagal je Žibert, ki je v predstavitvenem nastopu obljubil, da stranka ob naslednjih državnozborskih volitvah ne bo več zadolžena (trenutno ima po navedbah v njenih vrstah dobrega pol milijona dolga). Kot je za N1 dejal Žibert, bo k odpravi dolga pomembno prispevalo bolj dosledno plačevanje članarine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje