Menu Item
Inšpekcijske službe so od prve prijave 18. marca do danes v nadzor zaradi suma posipanja odpadne sadre na kmetijske površine v občinah Slovenj Gradec, Dravograd in Mislinja vključile 21 kmetij s skupaj 60 hektarji kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi uporabili okoli 510 ton omenjene bele snovi. Od kod sadra prihaja, za zdaj še ugotavljajo.
Slovenjgraški župan Tilen Klugler in njegov mislinjski kolega Bojan Borovnik sta gostila pristojne inšpekcijske službe, od katerih sta želela izvedeti kaj več o posledicah onesnaženja kmetijskih zemljišč s sadro in možnostih za sanacijo.
Klugler je sogovornike prosil, da se ugotavljanja dejanskega stanja lotijo urgentno, predvsem kar se tiče vzorčenja zemljin. Predlagal jim je tudi odvzem vzorcev na zasebnih vrtovih v neposredni bližini območij, kjer so uporabljali snov.
“Moram priznati, da sem pričakoval bolj hiter odziv, od kmetijskega ministrstva pa, da bi že imel izdelan sanacijski program za takšne primere, saj je podobna zgodba v Mežiški dolini. Smo pa dobili zagotovilo, da bodo po vzorčenju v najkrajšem času izdali navodila, kako ukrepati naprej,” je še dodal župan.
Po besedah direktorja kmetijskega inšpektorata Primoža Marolta so ob posipih snovi na njive v sedmih primerih ugotovili tudi skladiščenje in tam odvzeli vzorce. Doslej so prejeli rezultate analiz dveh vzorcev, ki ju je opravil kmetijski inštitut. V enem gre za kar 33-krat preseženo mejno vrednost svinca, v drugem pa za osemkrat, presežene pa so bile tudi vrednosti kroma.
“Povsod tam, kjer bomo ugotovili uporabo nedovoljenih snovi, ki niso gnojilo, pač pa industrijski odpadek, bomo uvedli prekrškovne postopke. Vzorčili bomo tudi tista zemljišča, kjer so kmetje že zorali snov. Rezultate bomo skušali dobiti v najkrajšem možnem času in če bo prišlo do prekoračitev vrednosti težkih kovin ali drugih onesnaževal v tleh, bomo zadevo odstopili tudi upravi za varno hrano,” je dejal Marolt.
Inšpektorat za okolje in prostor na Koroškem po besedah namestnice glavnega inšpektorja Dragice Hržica vodi šest postopkov pri kmetih, ki še niso raztrosili domnevno nevarne snovi, ob tem pa aktivno izvajajo inšpekcijske postopke v industrijskih podjetjih, ki so možni krivci za nepravilno ravnanje z odpadno sadro, pa tudi proti prevozniku odpadkov.
“Takoj, ko bodo postopki končani, bodo izrečeni ustrezni upravni ukrepi,” je napovedala Hržica in dodala, da so inšpekcijski pregled že opravili tudi v Steklarni Rogaška, vendar podatki analize kmetijskega inšpektorata na terenu in analize sadre iz podjetja samega doslej niso pokazale povezave med njihovo sadro in tisto, ki se je pojavila na koroških kmetijah.
Vseeno bodo analize na inšpektoratu opravili tudi sami, hkrati pa inšpekcijski postopki potekajo še pri nekaterih drugih podjetjih, kjer nastaja sadra. Je pa inšpektorica tudi potrdila, da je eden od prevoznikov, ravensko podjetje Intergas, ki so ga pri tem zalotili na terenu. Ali se je s tem ukvarjalo še kakšno drugo prevozno podjetje, za zdaj še ne vedo.
Direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Matjaž Guček je napovedal, da bodo ugotavljali, kakšen namen kmetijske pridelave je bil načrtovan na prizadetih zemljiščih, odvisno od rezultatov vzorčenja pa bodo nato sprejeli ustrezne ukrepe glede tega, če bo morda potrebno kakšno od vrste krme ali živil pred prodajo na trg preveriti ali pa celo uničiti.
V zvezi z možnimi načini sanacije je Marolt pojasnil, da bodo skladiščene kupe sadre odpeljali za to pooblaščeni prevozniki pod nadzorom inšpekcije, z morebitno nevarno snovjo onesnaženo zemljino pa se bo morala ukvarjati uprava za varno hrano. Rezultate vzorčenja pričakujejo vsaj v dveh tednih.
Potem ko so v javnost prišle informacije o primerih na Koroškem, po Maroltovih besedah prijave dežujejo tudi iz nekaterih drugih krajev po državi, zato ljudi poziva, naj vendarle prej skušajo ločiti med apnom in sadro, ki je bolj granulirana in ima torej večja zrnca. Prijave so zabeležili tudi na območju Savinjske doline, kjer so že prečesali teren, a nepravilnosti niso odkrili, danes pa inšpektorica podoben postopek izvaja še na kozjansko-obsoteljskem območju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!