Menu Item
Zasnežena pokrajina, sonce, prazniki ... Boljše kombinacije si otroci med šolskimi počitnicami ne bi mogli zamisliti. Za piko na i pa je zdaj pritisnil še mraz in nekatera slovenska jezera ter ribnike spremenil v naravna drsališča, ki privabljajo trume ljubiteljev drsanja. A na upravi za zaščito in reševanje opozarjajo, da stoodstotne varnosti na ledu ni. Kako torej preveriti, ali je led dovolj debel in trden? Kaj poleg drsalk še spada v obvezno opremo za drsanje na jezeru? In kaj storiti, če se vam led udre?
Kičasto decembrsko vreme je razlog, da so se mnogi Slovenci zadnji vikend v letu 2024 odpravili v kraje, ki jih je pred dobrim tednom dni pobelil sneg. Zadnje dni pa je mraz pritisnil ravno dovolj, da so na svoj račun prišli tudi ljubitelji drsanja. Zaradi nizkih temperatur so namreč zamrznila nekatera jezera in ribniki, še posebej veselo pa je bilo na Cerkniškem jezeru in na Rakitni, kjer se je trlo obiskovalcev.
Zaradi šolskih počitnic smo podobne prizore lahko videli tudi v ponedeljek, ko je ekipa N1 obiskala jezero Rakitna. “Lepo je. Malo mrzlo, a zelo zabavno,” je povedal osnovnošolec Matic, ki se je drsati začel učiti pred dnevi. In čeprav je na ledu še začetnik, ve, da ni pametno drsati tam, kjer ni nikogar.
Podobno pravijo tudi drugi obiskovalci, ki se orientirajo predvsem po tem, ali je na poledenelem jezeru več ljudi. “Mi počakamo na domačine, takrat vemo, da je varno. Če pa so na ledu samo Ljubljančani, potem ne zaupamo in otroke kar stran držimo,” je povedal eden od obiskovalcev.
Na drugi strani jezera smo srečali še mlado hokejistko, ki redno prihaja na Rakitno. Sama najprej pogleda, ali je led že na prvi pogled bolj prozorne barve in ali so na njem sploh sledi drsalk. “Sicer pa so tukaj tudi obiskovalci, ki led izmerijo. In če oni drsajo, potem vem, da je v redu.”
Kako vemo, ali je led dovolj debel?
Na upravi za zaščito in reševanje poudarjajo, da stoodstotne varnosti na ledu ni. A z nekaj znanja fizike, preventivnimi ukrepi in ob upoštevanju lokalnih značilnosti ter izkušenj lahko dokaj zanesljivo ocenimo, ali je led dovolj debel, da se po zaledenelem jezeru gibamo ali ne.
Upoštevati je treba več dejavnikov: debelino, trdnost in kakovost ledu ter varnostno razdaljo med objekti na njem, torej na primer drsalci. “Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša.”
Na kakovost ledu vplivajo temperatura, vsebnost vlage, zračni mehurčki, vmesne plasti snega itd. Po besedah uprave za zaščito in reševanje ima največjo nosilnost homogeni led, ki je videti črne barve. “Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa morate biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost,” pojasnjujejo.
Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, a je pri tem treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Za lažjo predstavo: za površino 200 kvadratnih metrov ledu, ki je debel 10 centimetrov, je dopustna obremenitev 22 oseb, če vsaka tehta po 75 kilogramov, med njimi pa so trije metri razdalje.
Debelino ledu lahko ocenite ali pa natančno izmerite. Če po ledu močno udarite z nogo, pohodno palico z ostro konico ali kladivom, ledu pa ne prebijete, je to znak, da se po ledu lahko varno gibate. Debelino lahko tudi natančno izmerite, in sicer tako, da izžagate kos ledu, izmerite njegovo debelino in pregledate sestavo ledene kocke.
Če led okoli vas poka v koncentričnih krogih, morate ukrepati takoj
Na upravi za zaščito in reševanje poudarjajo, da ste za svojo varnost v prvi vrsti odgovorni sami. Na led nikoli ne hodite sami, preden se odpravite na zaledenelo jezero ali ribnik, pa o tem obvestite svoje bližnje. Preverite tudi vremenske podatke, zlasti temperaturo in morebitne napovedane padavine.
Poleg drsalk na upravi svetujejo, da s seboj vzamete tudi tako imenovani vpikač ali šilo ter dolgo vrv. S temi pripomočki se boste namreč lahko izvlekli iz vode. “Med osebno zaščitno opremo spadajo še čelada, rokavice, rešilni jopič, nahrbtnik s kompletom rezervnega perila v nepremočljivi vrečki, topla pijača in manjša zaloga hrane, piščalka, žepna svetilka ter mobilni telefon.”
Med drsanjem oziroma hojo po ledu preglejte morebitne razpoke in poslušajte poke. “Če opazite, da led okoli vas poka v koncentričnih krogih, morate takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod vami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.”
Kaj storiti, če se vam led udre? Največji problem je panika
Če se led pod vami udre, poskusite ostati mirni in zbrani, svetujejo na upravi za zaščito in reševanje. Največji problem ob padcu v vodo je namreč panika, saj nas mrzla voda praviloma šokira, zaradi podhlajenosti pa nam hitro zmanjkuje moči. Roke razširite, pokličite na pomoč in skušajte splezati na led — najbolje v smeri, od koder ste v vodo padli. Če vam to uspe, ne vstanite takoj, temveč se od odprtine oziroma mesta udora odkotalite.
Če opazite, da je nekdo padel v vodo, do njega ne tecite, temveč se mu približajte leže oziroma na trebuhu. Če imate pri sebi vrv, mu jo vrzite, sicer pa si lahko pomagate tudi s palico, oblačili, desko, smučko ali kakšnim drugim predmetom, s katerim bi ponesrečenca lahko izvlekli iz vode.
Takoj pokličite številko 112, nato pa morate preprečiti nadaljnje ohlajanje človeka. V hladni vodi je namreč podhladitev pogosta in hitra. Delovanje centralnega živčnega sistema se upočasni, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več.
Če je ponesrečenec pri zavesti, ga preoblecite v suha oblačila in ga zavijte v odejo. Ponudite mu topel napitek in mu grejte predvsem glavo, vrat, prsni koš in trebuh — lahko tudi z lastnim telesom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje