Na odboru Državnega zbora za zdravstvo so danes opravili javno predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o nalezljivih boleznih. Gre za za predlog, ki so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v DZ pa vložili v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Ob razlogih za nujni sprejem novele je bilo slišati tudi nekaj kritik na račun predloga.
Predlog novele omogoča, da bi bili ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni zakoniti in skladni z ustavo, določili pa bi tudi pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje, je uvodoma v imenu predlagateljev izpostavila poslanka Janja Sluga.
Javne predstavitve se je udeležilo več predstavnikov pripravljavcev predlagane novele. Kot je dejala Katarina Bervar Sternad iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, so s predlogom želeli vzpostaviti pravno podlago z rešitvami, ki bodo splošno uporabljive v primeru pojava nalezljivih bolezni, že znanih ali novih. Novela temelji na načelih sorazmernosti, zakonitosti in delitve oblasti, je poudarila.
Predstavnica zavoda Open Barbara Rajgelj meni, da so “v veliki zmoti tisti, ki menijo, da se brez tega popravka ne da posegati v človekove pravice”. Po njenih besedah bo novela z vpeljavo strokovne ocene, na podlagi katere bi se sprejemali ukrepi, javnosti končno dala konkretno podlago, o kateri bo lahko razpravljala in presojala.
Matija Urankar iz Odvetniške pisarne Senica, ki je prav tako sodeloval pri pripravi novele, je zagotovil, da predlog ni bil spisan z agendo, kot je bilo slišati med očitki nasprotnikov novele. “Kot pravniki smo se čutili dolžni, da smo ob vseh ustavnih odločbah nekaj naredili,” je dodal. Nujno se jim je tudi zdelo vključiti varovalko s parlamentarnim nadzorom.
Da slednji v noveli ni ustrezno urejen, je opozorila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec, po oceni katere predlog med drugim krši ustavno načelo delitve oblasti. Kot je dejala, bi po predlogu s podaljšanjem ukrepov moralo soglašati delovno telo zakonodajne veje oblasti z večino svojih članov, in ne večina poslancev DZ, kar da ni ustrezno.
Predstavnica zainteresirane javnosti Biserka Ilin pa meni, da nas določbe aktualnega zakona, za katere je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, “bistveno bolj ščitijo od novega predloga”. “S tem zakonom se skušajo uzakoniti prav ti ukrepi, ki so bili vsiljeni z odloki,” je ocenila.
Podobno meni tudi Jure Pogačnik iz Gibanja zdrava družba. “Cel koncept tega zakona temelji na tem, kako odvzeti ustavno zagotovljene pravice na pravno tehnično korekten način, kar je po moje nesprejemljivo,” je dejal. Med drugim se je spraševal, kaj sploh pomeni strokovna ocena, ki jo predvideva predlog novele.
Direktor NIJZ Milan Krek je današnjo razpravo ocenil kot izjemno pomembno. Ob tem je opozoril, da se zakon o nalezljivih boleznih, ki bi ga predlog novele spremenil, aktivira tudi v primeru drugih, veliko bolj nevarnih bolezni. Kot primer je izpostavil ebolo s 60-odstotno smrtnostjo, prav zato pa bi bilo po njegovi oceni zakon smiselno obravnavati tudi v kontekstu državne varnosti.
S tem je pritrdil razmisleku Bećira Kečanovića z Inštituta za razvoj vključujoče družbe, po oceni katerega bi bilo treba opraviti sistemsko analizo in v kontekstu obvladovanja nalezljivih bolezni morda razmisliti o spremembi katerega drugega zakona.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!