Na odboru soglasje o potrebi po ureditvi paliativne oskrbe

Odbor je o sistemski ureditvi paliativne oskrbe danes razpravljal na zahtevo opozicijske SDS. Kot je povedala strankina poslanka Alenka Jeraj, so znova vložili tudi predlog zakona o paliativni hospic oskrbi.

Prvič so ga namreč vložili oktobra 2023, a čeprav so se takrat v koaliciji strinjali s potrebo po celoviti ureditvi paliativne oskrbe, v SDS ugotavljajo, da se na tem področju še vedno "premalo dogaja". Tako po besedah Jeraj v dveh letih nismo dočakali vladnega predloga zakona, kot tudi ne akcijskega načrta, ki bi celovito uredil področje.

Opozorila je, da so na razpolago za te namene tudi evropska sredstva in spomnila, da so v času vlade Janeza Janše zagotovili evropska sredstva za krepitev paliativnih timov in v splošni dogovor za leto 2021 dodali delovanje petih mobilnih paliativnih timov, v letu 2023 pa je delo začelo še nekaj mobilnih enot, skupno osem.

Največji izziv je zagotavljanje usposobljenega kadra

Državna sekretarka ministrstva za zdravje Jasna Humar je pojasnila, da priprava akcijskega načrta poteka, vanjo pa je vključenih 40 strokovnjakov. Po besedah državne koordinatorice za razvoj paliativne oskrbe Maje Ebert Moltara so v zaključnih fazah.

Kot je dejala, je problemov res veliko, a v zadnjem letu, odkar je sama koordinatorica, intenzivno delajo, podporo pa imajo tako na ministrstvu, kot zdravniški zbornici in zbornici zdravstvene nege.

Paliativni oddelki po navedbah Humar zaenkrat delujejo v Splošni bolnišnici (SB) Slovenj Gradec in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Že delujoče specializirane paliativne enote imajo v 11 bolnišnicah, z letošnjim letom se je začela organizacija teh enot še v štirih, ki so v ta namen prejele avto in opremo, peti avtomobil z opremo pa je prejel Univerzitetni klinični center Ljubljana.

V okviru mobilnih timov so po navedbah Ane Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije letos opravili približno 95.000 storitev v vrednosti 2,6 milijona evrov.

Državna sekretarka je izpostavila, da so na ministrstvu v zadnjih letih okrepili tudi razvoj in izgradnjo negovalnih bolnišnic, ter omenila investicijo v negovalno bolnišnico Maribor na Pohorju in v Splošni bolnišnici Novo mesto. Kot največji izziv v delovanju celotnega sistema pa je izpostavila zagotavljanje usposobljenega kadra.

Zato organizirajo številna izobraževanja zdravstvenih in drugih strokovnjakov, samo v letošnjem letu z več kot 1000 udeleženci. V teku so tudi postopki priprave programa specializacije paliativne oskrbe tako za zdravnike kot medicinske sestre. Prvi je v obravnavi na organih zdravniške zbornice, pred uveljavitvijo drugega je treba sprejeti pravne podlage z zakonom o zdravstveni negi in babištvu, je pojasnila.

Na medicinski fakulteti bo letos prva generacija imela obvezni predmet iz paliativne oskrbe, je navedla Ebert Moltara. Predstavnica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman pa je pojasnila, da so v zadnjih letih sami že izobrazili 118 diplomiranih medicinskih sester s posebnimi znanji s področja paliativne zdravstvene nege, še 54 pa jih je takšna znanja pridobilo v okviru onkološkega inštituta.

Sta pa tako Ebert Moltara, kot državna koordinatorka za razvoj pediatrične paliativne oskrbe Anamarija Meglič opozorili, da bo treba poskrbeti, da bo zahtevno delo v paliativni oskrbi tudi ustrezno ovrednoteno.

Eno od vprašanj, izpostavljenih na današnji seji, je bilo tudi, kako v sistem umestiti hospic oskrbo. Predstavnik Slovenskega društva Hospic Jani Kramar je dejal, da si želijo stabilnega financiranja.

Urška Končan iz Hiše Ljubhospic je pri tem opozorila, da smo edina država EU, ki stacionarnega hospica ne priznava v svojem sistemu, ga nima v zakonodaji in ga ne financira kot zdravstveno ali socialno varstveno storitev. Prav tako so bili glede tega kritični v SDS in poslanka NSi Iva Dimic.

Ebert Moltara se je strinjala, da bi bil čas, da se hospic oskrbo umesti v sistem. S tem vprašanjem in iskanjem ustrezne pravne podlage se po njenih besedah ukvarja tudi strateški svet pri predsedniku vlade, ki se bo znova sestal v četrtek.

Odbor je nato na predlog SDS sklenil pozvati ministrstvo za zdravje, da čim prej pripravi nov državni program paliativne in hospic oskrbe in ga predstavi odboru.

Na predlog koalicije pa bo vladi predlagal, da oblikuje sistemske rešitve za vključitev hospic oskrbe v sistem zdravstvene in dolgotrajne oskrbe državljank in državljanov, ministrstvu za zdravje pa, da področje hospic oskrbe vključi tudi v nov državni program.

Zvonko Černač (SDS) je sklepe, ki jih je predlagala koalicija, označil za "anemične". Dimic pa je pred tem v razpravi izrazila pričakovanje, da bo vlada z novim državnim programom, glede na to, da se bližajo volitve, prišla še v tem mandatu.