Menu Item
Odbor za kulturo se je seznanil s poročilom Evropske komisije o stanju pravne države pri nas na področju medijev, novinarstva in demokracije. Razprave o situaciji slovenskega medijskega prostora so se udeležili vidni strokovnjaki, ki so med drugim opozorili na neučinkovitost pristojnega ministrstva in inšpektorata. Večina je bila enotna, da "opustošena medijska krajina" nujno potrebuje nov zakon o medijih.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je na seji odbora za kulturo omenil, da je splošna ocena medijskega pluralizma in svobode medijev za leto 2023 v primerjavi s stanjem iz časa prejšnje vlade pozitivna, a da ostajajo nekateri izzivi nerešeni. Med njimi je omenil medijsko zakonodajo in napovedal, da bodo konkretne rešitve glede novega zakona o medijih v javni razpravi do konca leta. Izpostavil je, da je bil z uveljavitvijo novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) izveden proces depolitizacije. Glede financiranja STA pa je pojasnil, da bo v kratkem v javni razpravi predlog spremembe zakona, ki bo bolj jasno definiral način financiranja oziroma razmejitev javne službe in tržne dejavnosti STA.
Kritike na račun nedelovanja inšpektorata
Kot je dejala Barbara Rajgl iz Pravne mreže za varstvo demokracije, bi si želeli čimprejšnjih sprememb medijske zakonodaje, saj da so dnevno izpostavljeni nedelovanju inšpektorata in drugih pravnih sredstev. Poudarila je, da je medijem treba zagotavljati svobodo izražanja, ob tem pa opozorila, da mediji s svojim delovanjem tudi pogosto kršijo pravice drugih. Največji problem so po njenem mnenju lokalni, korporativni in strankarski mediji. Zakonodaja pa bi morala po njenih navedbah prav tako urediti področje sovražnega govora.
Na nujnost prenove medijske zakonodaje sta opozorila tudi Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede in Sandra Bašić Hrvatin s primorske fakultete za humanistične vede. Po mnenju slednje je slovenski medijski sistem skupek anomalij, prihodnost medijske politike pri nas pa domena znanstvene fantastike. Kritična je bila do ministrstva za kulturo, ki da na tem področju ne stori nič.
Tudi Milosavljević je bil kritičen, da ministrstvo v več kot letu dni še ni pripravilo niti osnutka novega zakona o medijih. Imamo neučinkovito ministrstvo, nedejaven inšpektorat za medije, pasivno agencijo za varstvo konkurence, ko gre za področje medijev, je navedel Milosavljević. Prav tako ocenjuje, da v sedanji zakonodaji ni ustrezno rešeno vprašanje sovražnega govora, komentarjev, koncentracije lastništva in spletnega oglaševanja.
SLAPP tožbe
Novinar Primož Cirman s portala Necenzurirano je izpostavil predvsem številne t. i. SLAPP tožbe, s katerimi se soočajo na portalu. Po njegovih besedah gre pri strateških tožbah, ki predstavljajo eno največjih nevarnosti medijem v Sloveniji in Evropi, za izkazovanje moči finančno precej močnejših tožnikov, ki poskušajo s poplavo tožb utišati neki medij. Poudaril je, da se mora država lotiti pravnega vprašanja teh tožb, “ker je duh ušel iz steklenice”. Po njegovih besedah bi lahko sodišča opolnomočili, da bi lahko te tožbe zavrnila, kadar bi jih prepoznala kot take in ocenila, da je ogrožen javni interes.
Po besedah Petra Pavlina z ministrstva za pravosodje je sicer nevarno nekomu vzeti možnost, da toži, je pa ena od možnosti, da bi sodstvo ugotovilo obstoj vzorca in se odločilo za zavrženje tožb.
Bivše vodstvo RTV kritično
Nekdanji generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough in nekdanji direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija pa sta opozorila na negativne posledice uveljavitve novele zakona o RTVS. Grah Whatmough je opozoril, da člani novega sveta enotno glasujejo za sklepe, ki so v nasprotju z zakonom, obenem pa ne sledijo nekaterim zakonsko določenim nalogam. Pri tem pa se na RTVS izvaja tudi pritisk na nekatere zaposlene, je navedel. Tudi Urbanija je izpostavil enoumje novega sveta in opozoril na po njegovem mnenju sporno razrešitev njega in Graha Whatmougha. Oba sta prepričana, da bosta na sodišču dokazala nezakonitosti.
Nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič pa je med drugim opozoril, da obravnavano poročilo o stanju pravne države ne vključuje njegovih pojasnil in dokumentov, ki jih je posredoval v času priprave poročila.
STA opozarja na nezadostno financiranje
Direktor STA Igor Kadunc pa je bil kritičen do za letos predvidena zneska za sofinanciranje STA. Predviden je v višini 2,3 milijona evrov, kar je le 15 odstotkov več kot leta 2015, je opozoril. Na vlado in DZ se zato obračajo s prošnjo, da za STA nameni več sredstev. Poudaril je, da so razviti mediji osnova za demokracijo, in v luči varčevanja zaradi poplav pa je izpostavil, da ne morejo biti zahtevani linearni rezi, saj niso vse stvari v državi enako pomembne. Obenem se je zavzel tudi za spremembe zakona o STA, ki bodo sledile usmeritvam Evropske komisije, da je STA upravičena do javnih sredstev, ker zagotavlja storitve splošnega gospodarskega pomena.
V razpravo na odboru so se vključili le nekateri koalicijski poslanci. Tatjana Greif (Levica) se je strinjala, da je medijska krajina opustošena, kot najtrši oreh pa vidi sovražni govor v medijih. Po njenih besedah potrebujemo pravno ureditev, ki bi sovražni govor opredelila kot po uradni dolžnosti pregonljivo dejanje. Tudi Sara Žibrat (Svoboda) je poudarila, da je čas, da “se nehamo pogovarjati in pristopimo k prenovi medijske zakonodaje”. Ob tem je izpostavila področje lastništva medijev, delo inšpektorata za medije in agencije za varstvo konkurence.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje