Pripravljenost na pomoč v vojni v Ukrajini so izkazali tudi slovenski zdravniki. Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović je 150 zdravnikov in zobozdravnikov izrazilo interes za vključitev med prostovoljce za oskrbo na ukrajinski meji, 280 pa je takšnih, ki bi pomagali ukrajinskim beguncem v Sloveniji. "Zdravniki bi delo opravljali prostovoljno in ne bodo plačani," je poudarila Beović in spomnila, da gre za obliko dodatnega dela, ob zavedanju, da je tudi v Sloveniji še vedno ogromno dela.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v današnji izjavi dejala, da so tudi v zdravniških vrstah razočarani nad dogajanji v Ukrajini in da so se zato v zbornici odločili, da bodo začeli zbirati pomoč v obliki medicinskih potrebščin in sanitetnega materiala. “Naredili smo tudi anketo, s katero smo želeli povabiti oziroma preveriti, ali bi bili zdravniki pripravljeni pomagati pri zdravljenju ranjencev na ukrajinski meji oziroma ukrajinskim beguncem, ki bodo prišli v Slovenijo in bi potrebovali zdravniško pomoč,” je pojasnila.
Po njenih besedah je bil odziv zdravnikov dober. 150 slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov je izrazilo pripravljenost za vključitev med prostovoljce na ukrajinski meji, 280 pa bi jih sodelovalo pri zdravstveni oskrbi v primeru namestitve večjega števila ukrajinskih beguncev v Sloveniji. Zdravniki bi delo opravljali na prostovoljni bazi. “V takšnih primerih gredo na dopust ali uporabijo dodatne ure. Seveda pa je treba ob tem zagotoviti, da imajo varne pogoje za delo, organizirano pot do tja in nazaj ter podobno,” je poudarila Beović in dodala, da se to lahko odvije v nekaj dneh.
Zbiranje denarja za medicinsko opremo
Denar v Zdravniški zbornici Slovenije zbirajo prek ustanove Državljani sveta zobozdravnika Jureta Poglajena, ki že ima izkušnje s pomočjo beguncem. Trenutno je denar mogoče nakazati za nakup medicinskega materiala in mleka za otroke. Po navedbah Beović so dobili poziv evropske organizacije zdravnikov, v katerem so bila tudi našteta konkretna zdravila, ki so potrebna pri pomoči oskrbe ranjencev v tamkajšnjih bolnišnicah oziroma na meji. O zbiranju potrebščin in njihovega prevoza na potrebne lokacije pa potekajo pogovori z različnimi človekoljubnimi organizacijami, ki bi opremo odpeljali na potrebna območja.
Pomoč je najbolj potrebna na mejah, v večjih zbirališčih, kjer se lahko širijo najrazličnejše bolezni. Poročil o večjih izbruhih bolezni sicer še ni, je ob tem dodala Beović. Sama je zasledila nekaj poročil o pojavu otroške paralize, saj cepljenje proti tej otroški bolezni v Ukrajini ni ustrezno urejeno. “Računamo, da je precepljenost tako pri otroški paralizi kot drugih otroških bolezni slabša. Vse osebe, ki bi prišle iz Ukrajine, bi bilo treba pregledati in zagotoviti cepilne statuse pri otrocih,” je še pojasnila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje