Menu Item
Poslanci so potrdili predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Sprva je sicer kazalo, da predlog zaradi premalo glasov ne bo sprejet, a je potrditev omogočil manever SDS.
Državni zbor je sprejel predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade.
Ob 65 navzočih poslancih jih je za začetek postopka glasovalo 55, devet proti. Poslanci SDS prisotnosti večinoma niso prijavili. Kljub nasprotovanju predlaganim rešitvam so tako omogočili začetek postopka, je pred glasovanjem obrazložil predsednik SDS Janez Janša.
Medtem ko bo za dejansko uveljavitev sprememb ustave v nadaljevanju postopka potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, je bila za začetek postopka ustavne spremembe z osnutkom ustavnega zakona dovolj dvotretjinska večina navzočih poslancev. Predlog so podprli poslanci Svobode, SD, Levice, poslanske skupine nepovezanih poslancev ter samostojna poslanca Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti predlogu pa so bili poslanci NSi in poslanec SDS Jože Tanko, medtem ko ostali poslanci SDS prisotnosti niso prijavili.
Janša tik pred glasovanjem presenetil koalicijo
“Naša poslanska skupina se je odločila, da bo danes omogočila nadaljevanje tega postopka in to kljub temu, da se s tekstom, ki je predlagan, ne strinjamo. Strinjamo pa se z namenom, da se poenostavi imenovanje vlade, menjave ministrov in s tem hitrejše funkcioniranje izvršilne oblasti,” je tik pred glasovanjem na seji pojasnil Janša.
Spomnil je, da je SDS doslej trikrat predlagala ustavne spremembe s podobnim namenom, a niso bili uspešni. “Ko smo danes poslušali to razpravo tudi s strani največje poslanske skupine, smo po dolgem času zaznali nekaj racionalnega jedra v tem, tako da danes te spremembe ne bomo podprli, ne bomo pa glasovali proti,” je dejal. Po njegovem mnenju lahko pri odločanju o konkretnih členih ustave poslanske skupine poskušajo najti kompromis.
Po mnenju SDS bi bile pri sedanjem predlogu prenosa potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ na predsednika republike potrebne varovalke. “Predstavljajte si vlado, ki ima v parlamentu močno večino, predsednik vlade predlaga menjavo ministra, predsednik države pa to zavrne,” je dejal. Spomnil je, da smo imeli predsednika države, ki bi moral podpisati imenovanje ambasadorja, pa ga ni podpisal. Janša meni, da pri nas še nimamo “nemške kulture, na kar se sklicuje ustavna komisija”.
“Če ste pripravljeni na to, da se te varovalke v sistem vključijo, potem smo pripravljeni podpreti ustavno spremembo v tej smeri. Pozdravljamo dober namen, ker je pač očiten, mora pa biti rešitev prava,” je Janša tik pred glasovanjem presenetil tudi koalicijo.
V koaliciji so po besedah Lucije Tacer (Svoboda) pozitivno presenečeni nad potezo SDS. To po njenih navedbah pomeni, da se bodo lahko pogovarjali o alternativah, ki jih je začrtala strokovna skupina. Kot je dejala, se je v današnji razpravi pokazala predvsem podpora spremembi glede zakonskega urejanja števila ministrstev in potencialno tudi prenosi pristojnosti glede imenovanja ministrov.
V NSi pa so vztrajali pri svoji odločitvi, ki so jo napovedali že v stališču poslanske skupine, da predloga za začetek postopka ne podprejo. “Težko je spreminjati ustavo s koalicijo, ki krši ustavo, poslovnik in je do tega trenutka izgubila vso legitimnost,” je pojasnil Jožef Horvat.
Predsednica DZ o “zakulisnih dogovarjanjih, kupčkanju in političnih trgovanjih”
V razpravi, v kateri je bilo več poslancev kritičnih do ravnanja NSi, se je Horvat začudil nad tem, da je manjša opozicijska stranka zdaj krivec za to, da morda ne bo ustavne spremembe. S poslanskim kolegom Janezom Ciglerjem Kraljem, ki je bil prvopodpisan pod predlog, ki so ga vložili skupaj s poslanci Svobode in SD, sta koaliciji očitala, da v dveh letih ni storila dovolj, da bi bil predlog sprejet. Cigler Kralj je izpostavil, da se je v tem času precej spremenil politični kontekst v Sloveniji in ni več potrebnega političnega zaupanja.
To, da politični kontekst ni pravi, je treba po mnenju Tacer razumeti kot “ena stranka je užaljena”. “Po navadi tisti, ki se podpiše pod nek predlog, v njega verjame in ga podpira do konca in poskuša najti podporo,” je dejala Tacer.
“Tukaj imamo predlagatelja, nastopa v imenu predlagatelja, ki pa je napovedal, da bo glasoval proti svojemu predlogu,” je paradoks izpostavila poslanka Svobode in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Meni, da ravnanje NSi kaže na veliko stopnjo politične nezrelosti in da je prišlo “do kakšnih zakulisnih dogovarjanj, kupčkanj in političnih trgovanj”.
Tudi v Levici so izrazili začudenje, da bodo predlagatelji glasovali proti lastnemu predlogu.
Poslanci SDS pa so se v razpravi strinjali, da bi bile nekatere ustavne spremembe glede imenovanja vlade potrebne. Franc Beznik in Jože Tanko sta izpostavila neobičajen sistem dvojnega glasovanja o vladi. “Problem je identificiran, rešitev pa ni prava,” je poudaril Tanko. Kot rešitev sta poslanca navedla glasovanje o mandatarju hkrati z listo kandidatov za ministre. Tudi Tanko je sicer aktualno politiko označil za zelo nekredibilno.
Kaj bi prinesla predlagana sprememba?
Predlog sprememb ustave, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade prenesli z DZ na predsednika republike, so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijske Svobode, SD in opozicijske NSi. Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti.
Po predlogu sprememb z zakonom tudi ne bi več urejali števila ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev. S spremembami bi odpravili tudi možnost interpelacije ministrov, ohranili pa možnost interpelacije celotne vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje