Na predvečer praznika dela po Sloveniji tradicionalno zagoreli kresovi

Na Rožniku danes poteka osrednja sindikalna prireditev na predvečer praznika dela.
Kot je v nagovoru poudaril izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko, na predvečer praznika dela kresove prižigamo v spomin na delavce, ki so maja 1886 izrazili zahteve, ki se nam danes zdijo samoumevne. "Gre za pravice, ki jih je treba braniti in do katerih je treba biti odgovoren," je dejal. Opozoril je, da osemurni delavnik in človeka vredni delovni pogoji niso podarjena, temveč izborjena pravica. V zvezi svobodnih sindikatov tako ne bodo pristali na krčenje pravic in se bodo zavzemali za boljši položaj delavcev, je še dodal.

"Kres je tudi signal delodajalcem, lastnikom kapitala in politikom, da se delavski boj ni končal," je nadaljeval Zorko. Pozval je tudi k urejanju stanovanjske problematike ter odpravi prekarnih oblik dela, krepitvi javnega zdravstva, šolstva in socialne varnosti. "Hočemo več. Hočemo boljše življenje, kvalitetnejše storitve in boljše plače," je sklenil.
Namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je opozorila na krizne razmere v svetu od trgovinske vojne do vojne v Ukrajini in genocida v Gazi. V luči teh je izpostavila tudi pritiske Nata in Evropske unije, da države namenijo čim več sredstev za oboroževanje. Dejala je, da v konfederaciji stojijo na trdnem stališču, da se povečanje stroškov obrambe ne splača in da ne bodo dovolili, da se postavka poveča na račun zdravstva, šolstva in plač javnih uslužbencev.

"Povezovanje med sindikati je močno. Zelo dobro sodelujemo. Skupaj lahko naredimo bistveno več kot posameznik ali posameznica," je sklenila.

Predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam in predsednik sindikata Kliničnega centra Ljubljana Vladimir Lazić je opozoril, da so sindikati glas tistih, ki jih nihče ne sliši. Poudaril je, da se marsikdaj pozabi, da sindikati javnega in zasebnega sektorja nikoli niso bili konkurenca drug drugemu. "Ne gledamo drug k drugemu kako je trava bolj zelena pri sosedu. Trava mora biti enako zelena za vse, ne le za peščico," je dejal. Opozoril je, da v času tehnološke avtomatizacije sindikati ostajajo tisti, za katere delavci ne bodo ostali nevidni in na katere se lahko vedno obrnejo.

Po več letih, odkar ni več kresovanja v Koblarjevem zalivu, so sindikati organizirali takšno prireditev tudi v Mariboru. Kresovanje je potekalo na Hipodromu Kamnica, zbrane pa je nagovorila sekretarka območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška Jolanda Lašič.

Zabave ob kresu s koncerti in gostinsko ponudbo so potekale tudi v številnih drugih slovenskih krajih.

Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo pa je bilo ubitih šest protestnikov.

Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.
Praznik je tako priložnost za izpostavitev položaja delavcev, ki ga tudi v Sloveniji še danes zaznamujejo številne kršitve. Inšpektorat za delo je lani prejel 6.695 prijav, daleč največ s področja delovnih razmerij (5.169). Izvedel je 11.535 inšpekcijskih pregledov, od tega 6.816 na področju delovnih razmerij ter 4.569 na področju varnosti in zdravja pri delu.

Na področju delovnih razmerij so inšpektorji največ nepravilnosti ugotovili pri plačilih za delo in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. Področje z največ kršitvami varnosti in zdravja pri delu (30,9 odstotka vseh) je ostalo gradbeništvo. Lani je bilo prijavljenih tudi 16 smrtnih nezgod pri delu, pri čemer so bili najpogostejši vzroki padci z višine, prometne nesreče in nesreče z delovno mehanizacijo.