Po Sloveniji obeležili Prešernov dan: v Ljubljani brali pesnikovo poezijo

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so po tradiciji podelili na predvečer praznika v ljubljanskem Cankarjevem domu. Za življenjsko delo sta bila nagrajena kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov. Za ustvarjalnost v zadnjih treh letih pa so bili nagrajeni vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Nagrade je podelila predsednica novega upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, ki se je v slavnostnem nagovoru navezala na položaj umetnosti v trenutnem časa, zaznamovanem z vojnama v Izraelu in Ukrajini ter digitalizacijo in družbenimi omrežji. Kot je med drugim dejala, letošnji nagrajenci pomagajo videti tudi onkraj vidnega.

Da ustvarjalnost prav vsakega izmed njih bogati državo, pušča neizbrisen pečat in ponuja razmislek o družbi, v kateri živimo, je ob tem poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je v poslanici ob prazniku navezala na EPK, ki se pravkar začenja v Novi Gorici in Gorici. Kultura širi meje našega sveta, ki naj bo - v skladu s sloganom EPK - brezmejen, je zaželela.

Gorica in Nova Gorica že od dopoldanskih ur dihata s kulturo. Trg Travnik, eno od postojank kulturne povorke, ki se vije čez obe mesti, je v lepem vremenu zapolnilo po prvih ocenah več kot 1500 meščanov in gostov. Množico sta med drugimi nagovorila novogoriški župan Samo Turel in goriški župan Rodolfo Ziberna.

S poslanico se je oglasil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je zapisal, da tako Prešernova Zdravljica kot EPK zasledujeta ideje strpnosti, sožitja, miru in sodelovanja.

Kulturni dan praznovali po vseh krajih države

Na sam praznik so se zvrstile večje in manjše prireditve po državi. Tradicijo je nadaljeval recital Prešernove poezije ob Prešernovem spomeniku na Tromostovju, ki ga pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije in se je v zadnjih letih razširil še v Maribor in Novo Gorico.
Radijski in gledališki režiser Aleš Jan, ki je bil eden od pobudnikov prireditve, je povedal, da je dolgoletna tradicija recitala hvalevredna. Vredno je tudi, da so se pred 39. leti odločili zanjo ter doživeli veliko promocijo slovenske besede, ki ni bila naperjena samo proti takratnim skupnim jedrom na kulturnem in šolskem področju, ampak so prireditev začeli tudi z željo po promociji igralcev zunaj gledaliških hiš in spoštovanju slovenskega jezika. Odmev je bil že na začetku izjemen, je povedal Jan, ter izrazil veselje, da prireditev še vedno traja in upanje, da bo tako še naprej.

Tudi Prešernov Kranj se je vrnil v pesnikove čase s tradicionalnim Prešernovim sejmom, ki ga običajno obišče med 20.000 in 30.000 ljudi.
Nekateri pa so sončno vreme izkoristili za prav tako tradicionalni pohod po poti kulturne dediščine Žirovnica do Prešernove Vrbe. Vrba je sicer trenutno gradbišče, saj sta Prešernova rojstna hiša in gospodarsko poslopje v prenovi, gradi se tudi obvoznica mimo vasi, ki naj bi že prihodnje leto imela novo podobo in ponudbo. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je ob tem izpostavil pomen kulture in umetnosti, ki ga prispevata k razvoju države, saj se zaradi močne kulture odpirajo tudi delovna mesta in priložnosti.

Kot že zadnjih nekaj let je svojo prireditev en dan pred praznikom pripravila tudi sindikalna konfederacija Glosa-Zasuk, ki opozarja na socialni položaj in pogoje dela samozaposlenih delavcev v kulturi, česar se je pristojno ministrstvo v zadnjem obdobju lotilo tudi s spreminjanjem krovnega zakona. Na dogodku pred Prešernovim spomenikom so tudi tokrat delili fige in se zavzeli, da se vlada, skladno s koalicijsko pogodbo, loti odprave prekarnosti v javnem sektorju in v gospodarstvu ter konča diskriminacijo samozaposlenih. Ponovili so tudi svojo zahtevo po kolektivni pogodbi za samozaposlene.

Kljub temu današnji dan mineva ob obiskovanju kulturnih prireditev. Kulturne ustanove so na stežaj odprle vrata, ponujajo številne brezplačne programe, tudi z željo, da se kultura ne praznuje le na 8. februar.