Menu Item
Na razgovoru za službo v javni ustanovi sta dve uslužbenki kandidatko vprašali, ali ima družino in otroke. Pri Zagovorniku načela enakosti so v predhodnem postopku potrdili, da gre za diskriminacijo, zato jo bodo, ker se je kandidatka odločila za tožbo, v pravdi brezplačno zastopali. Na ministrstvu za javno upravo so v odzivu navedli, da se na pristojni komisiji za pritožbe s tovrstnimi pritožbami ne srečujejo.
Kandidatka za službo v državni ustanovi se je odločila za tožbo zaradi diskriminatorne obravnave. Na razgovoru za službo so jo namreč vprašali, ali ima družino in otroke.
V pravdi jo bo brezplačno zastopal Zagovornik načela enakosti, sporočajo. V predhodnem postopku, zaključenem avgusta leta 2023, so namreč potrdili, da sta ji direktorica ustanove in druga uslužbenka zastavili vprašanje o njenem družinskem življenju. To je, kot sporočajo z Zagovornika načela enakosti, zakonsko prepovedano in pomeni diskriminacijo.
V omenjenem postopku Zagovornika sta uslužbenki “v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije”. “Dejali sta, da vprašanja o družinskem statusu kandidatke nista postavili za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zaposlitev. To pa pomeni, da sta ga postavili neupravičeno, saj ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem,” so zapisali v sporočilu.
Če to ni v neposredni povezavi z delovnim razmerjem, je podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti in načrtovanju družine prepovedano zahtevati. Kot ocenjujejo pri Zagovorniku, je takšnih primerov veliko. Tudi zato so se odločili za podporo stranki.
“Predvsem mlade ženske na razgovorih za službo še vedno prejemajo tudi vprašanja o načrtovanju družine, čeprav je to zakonsko izrecno prepovedano. O tem so nam iz prve roke pripovedovali udeleženci vsakokratnega sejma Otroški bazar, na katerem smo ozaveščali o delu Zagovornika. Opozorila o razširjenosti tega pojava pa smo slišali tudi od predstavnice sindikata Mladi plus, ki je gostovala na okrogli mizi ob izdaji Zagovornikovega priročnika o varstvu pred diskriminacijo za zaposlene,” je ob tem dejal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Zagovornik je diskriminacijo doslej ugotovil v dveh primerih, v obeh sta bili žrtvi ženski. “Želimo, da se o primeru govori, želimo preprečiti takšne dogodke, žrtve pa spodbuditi, naj diskriminacijo dosledno prijavljajo Zagovorniku ali inšpektoratu za delo,” je še dejal Lobnik.
Zagovornik je prvič prevzel zastopanje stranke leta 2019. Zastopal je posameznika, ki je bil kolesarski sodnik, Društvo kolesarskih sodnikov pa mu ob dopolnjenih 70 letih ni več izdalo licence za sojenje na kolesarskih tekmah. Ugotovili so, da je bil sodnik žrtev diskriminacije zaradi starosti, kar sta potrdili tudi ljubljansko okrajno in višje sodišče.
Kaj pravijo na ministrstvu za javno upravo?
V odzivu na tokratni primer so na ministrstvu za javno upravo (MJU) za STA pojasnili, da imajo neizbrani kandidati možnost pravnega varstva oziroma možnost pritožbe na komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi. Zoper sklep komisije je dovoljen upravni spor. Vendar pa se komisija s tovrstnimi pritožbami v praksi ne srečuje, so zatrdili.
Obenem so na ministrstvu navedli, da zakon o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi določajo, da se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji. Hkrati mora biti zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.
Navedeno načelo je po njihovih navedbah omenjeno tudi v povezavi s postopki javnega natečaja, kjer se kandidati obravnavajo enakopravno, izbira pa se opravi na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti. Pri tem je treba kandidate ocenili na podlagi enotnih in jasnih meril, ki jih določi predstojnik, javni uslužbenec oziroma natečajna komisija. Kot so še navedli, uredba o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih določa, da morajo merila odražati dejanske potrebe delovnega procesa in ne smejo biti diskriminatorna.
Z MJU so dodatno sporočili, da so vprašanja o družinskem življenju na razgovorih za službo neprimerna, česar se zavedajo in to tudi strogo spoštujejo. Strokovno pomoč za delo natečajnih komisij zagotavlja kadrovska služba, ki že pred razgovori s kandidati pri vseh razpisnih postopkih preveri ustreznost in primernost vprašanj z vidika zagotavljanja enake obravnave in preprečitve morebitne neposredne in posredne diskriminacije zaradi osebnih okoliščin kandidatov.
Ukrepi za preprečevanje diskriminacije so ozaveščanje in usposabljanje vseh zaposlenih, še posebej pa tistih, ki sodelujejo v izbirnih postopkih za prosta delovna mesta, so navedli na ministrstvu. Javni uslužbenci, ki opravljajo razgovore s kandidati, so tekom razgovora pozorni tudi na morebitno razkrivanje osebnih okoliščin s strani kandidata. “V primeru, da kandidat pri odgovarjanju na vprašanja razkriva osebne okoliščine, med katere sodi tudi njegovo družinsko življenje, se ga spoštljivo prekine, seznani z razlogom in vljudno preusmeri na deljenje izkušenj ter informacij za ocenitev njegove strokovne usposobljenosti za delovno mesto,” so dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje