Menu Item
Na RTV Slovenija se nadaljuje krčenje informativnega programa, opozarjajo v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je programskemu svetu namreč predlagal krnitev in celo ukinitev nekaterih dopisništev v tujini. Stavkovni odbor bo tako nadaljeval stavko 20. junija, na dan, ko bo programski svet o tem predlogu odločal.
Stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV je odločil, da stavko v programih RTV nadaljujejo, in sicer 20. junija od 14.00 do 23.00. Na ta dan bo namreč programski svet razpravljal o predlogu generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha, s katerim bi ukinili nekatera dopisništva v tujini, druga pa okrnili.
Po informacijah, ki prihajajo z javne radiotelevizije, razmišljajo o ukinitvi dopisništva v Rimu in Vatikanu, enega od dveh dopisniških mest v Bruslju ter o zamrznitvi dopisništev v Berlinu in Moskvi.
“V stavkovnem odboru smo bili nad novico šokirani, saj predlagano zapiranje dopisništev v Moskvi, Berlinu, Bruslju ter v Rimu in Vatikanu pomeni dokončen izbris Informativnega programa, nadaljnje krnjenje zunanjepolitičnih vsebin na javnem RTV in uničevanja poslanstva javnega medija,” je zapisala Helena Milinković, predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora in Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija.
Na dan stavke nameravajo organizirati tudi javni shod pred državnim zborom na Trgu republike in zahtevati ukrepanje s strani zakonodajalcev.
Kot je še zapisala Milinković, so razmere v uredništvu iz dneva v dan slabše. “Komunikacija je kaotična, od novega leta je zaradi negotovosti in slabih razmer uredništvo zapustilo že več kot 30 novinarjev in novinark.”
Kot pravijo, želijo pogoje, v katerih bosta delo in prispevek zaposlenih spoštovana in ustrezno plačana. “To je mogoče doseči z zagotavljanjem avtonomije, ustrezne kadrovske politike, spoštovanjem delavskih pravic, vključujočim delovnim okoljem ter z depolitizacijo in strokovnostjo organov javne radiotelevizije,” še pravijo v stavkovnem odboru.
V povezavi z načrti o krčenju dopisniške mreže smo poslali tudi vprašanja na Radiotelevizijo Slovenija. Odgovorili so, da bodo informacije, po katerih sprašujemo, podane na seji Programskega sveta RTV Slovenija v ponedeljek, 20. 6. 2022.
“Dopisnik ima svojo mrežo virov in čuti utrip države”
Na napovedano krčenje mednarodne dopisniške mreže RTV Slovenija so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Po njihovi oceni to kaže na nerazumevanje pomena RTVS kot javnega medija, ki zagotavlja obveščenost državljanov tudi o dogodkih v tujini.
“Svet je resda postal globalna vas, informacije pa lažje dostopne, a hkrati se s tem širi tudi mreža virov dezinformacij. Pokrivanje dogajanja v tujini zgolj po sekundarnih virih ni enako kot imeti dopisnika v državi, dopisnika, ki si tam zgradi mrežo svojih virov, ki je lahko na mestu dogajanja hitreje, kot če bi moral tja vsakič potovati iz Slovenije, ki ne nazadnje lažje začuti utrip države in lahko govori z lokalnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi državljani,” so orisali veliko dodano vrednost dopisnikov.
Po oceni DNS je utemeljevanje krčenja dopisniške mreže z racionalizacijo stroškov kratkovidno, saj to ne zajema presoje posledic za ugled javnega medija, za njegovo verodostojnost in zaupanje javnosti, posledično pa za gledanost in poslušanost.
Krčenje dopisniških mrež se je že dogajalo v številnih zasebnih medijih v preteklosti, zato DNS poudarja, da je vloga javne radiotelevizije še toliko bolj pomembna. “Takšni predlogi vodstva javnega medija so objektivno škodljivi, še bolj neprimerni pa med stavko novinarjev, s katero ti opozarjajo tudi na odločitve vodstva, ki spodkopavajo profesionalno integriteto novinarjev in kakovost programa,” so še dodali.
“Gre za nepoznavanje nalog zavoda”
V skladu z zakonom RTVS namreč zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v EU in preostalih evropskih državah ter o pomembnih svetovnih temah, posredovane vsebine pa omogočajo objektivno javno obveščenost, je spomnil Milosaljević za STA. Dopisniško mrežo v tujini želijo krčiti, namesto da bi jo krepili, je nezadovoljen.
Po njegovih besedah se škodljivo delovanje Graha Whatmougha, ki se je začelo takoj po prevzemu funkcije pred letom dni, nadaljuje. Vse to po njegovem mnenju kaže, da generalni direktor ne razume koncepta javne radiotelevizije in ji dela veliko škodo. Kot ocenjuje, bi mu morala zato predčasno prenehati funkcija.
Pri tem je spomnil na 48. člen statuta RTVS, po katerem generalnemu direktorju preneha funkcija pred potekom mandata, če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTVS večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Javni zavod nujno potrebuje svoje dopisnike v tujini, ki evropske in globalne dogodke predstavijo skozi perspektivo slovenskega gledalca oz. poslušalca. Če podajanje dogajanja skozi lastno perspektivo ne bi bilo pomembno, bi tudi druge javne radiotelevizije ukinjale dopisništva, je ponazoril.
Tudi Amon Prodnik, ki je prav tako s fakultete za družbene vede, se strinja, da bi morala RTVS skrbeti za ohranjanje dopisniške mreže. Vsako ukinjanje dopisništev je škodljivo za kakovost novinarskega dela in pomeni dodatno degradacijo novinarstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje