Na vlakih po Sloveniji bodo ves teden delili slovenska med in jabolka

V sklopu tedna slovenske hrane, ki letos poteka drugič zapored, o pomenu izbire lokalne hrane osveščajo tudi na vlakih Slovenskih železnic (SŽ). Gre za skupno akcijo čebelarske zveze, kmetijsko gozdarske zbornice, SŽ in zveze podeželske mladine.

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, ki je vseslovensko akcijo ozaveščanja o pomenu slovenske hrane pred 19 leti začela z medenim zajtrkom, je v izjavi na osrednji železniški postaji v Ljubljani spomnil, da danes vstopamo v najbolj domač teden v letu. "Sporočilo tega tedna mora biti - uživajmo lokalno hrano, kupujmo iz rok lokalnega čebelarja, pojdimo k domačemu kmetu, v trgovinah pa iščimo poreklo Slovenija," je poudaril.

"Zakaj slovensko hrano? Zato, ker je najboljša, saj so jo pridelale pridne roke slovenskega čebelarja, slovenskega kmeta, zato ker je pridelana po najvišjih higienskih standardih," je nanizal.

Zahvalil se je tudi Slovenskim železnicam, ki so omogočile, da bodo danes in še ves teden na vlakih delili slovenska med in jabolka ter predvsem opozarjali potnike, da je lokalno najboljše.

Predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jožeta Podgorška veseli sodelovanje različnih organizacij pri nagovarjanju slovenskega potrošnika v tem tednu, naj se pri vsakodnevnem nakupovalnem odločanju vendarle odloči za lokalno hrano.

Deljenje lokalnih jabolk in medu na vlakih je po njegovih navedbah zgolj simbolno dejanje, s katerim pa upa, da bodo prepričali slovenske porabnike, da se pri vsakodnevnem nakupnem odločanju odločajo za prehranske izdelke s slovenskih kmetij in iz slovenske živilskopredelovalne industrije.

Nakup hrane slovenskega porekla pomeni tudi motivacijo kmetovalcev na slovenskem podeželju, da bodo delali, obdelovali zemljo in ohranjali slovensko podeželje urejeno in poseljeno, je izpostavil. "Hrana slovenskega porekla je tako več kot le zdrava in varna hrana, je v bistvu jamstvo za obdelano slovensko podeželje," je dodal.

Hrana v Sloveniji je po njegovih zagotovilih na podlagi vseh uradnih statistik pridelana z manjšo rabo sredstev za varstvo rastlin, gnojil in antibiotikov od povprečja EU. "Slovenski kmet je tudi zaradi svoje razdrobljenosti, zaradi svoje tradicionalnosti že zdavnaj zajadral v tako imenovani zeleni prehod in dela resnično z najnižjim možnim učinkom na naše okolje," je podčrtal.

Direktor družbe SŽ Potniški promet Miha Butara je orisal, da železnice z vlaki povezujejo celotno Slovenijo in med vožnjo po državi lahko potniki gledajo prelepe gozdove in obdelana polja, za katerimi stojijo pridne roke.

Z akcijo Lokalna hrana na vlakih želijo partnerji potnike in vso Slovenijo zato ozaveščati o tem, kako pomembna je slovenska hrana, ki da ni le kakovostna in zdrava, ampak ima izbor lokalnih živil tudi pozitiven vpliv na okolje, tako kot je železniški promet najbolj zelena in trajnostna oblika prevoza, je pojasnil.

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je medtem povedala, da ima promocija slovenske hrane širši pomen, in sicer prispeva k prehranski varnosti in ohranjanju spodbudnega podeželskega okolja za vse mlade, ki prihajajo in želijo ustvarjati. Če je slovenska hrana po eni strani "velika naložba v zdravje", z izbiro lokalnih živil "nalagamo tudi v prihodnost slovenskega podeželja oziroma mladih prevzemnikov", je dodala.

Kmetijske organizacije skozi celo leto ozaveščajo o pomenu slovenske hrane, aktivnosti ta teden, pa so, tako Golob, "pika na i". "Potrudite se in ta teden res podprite slovenskega kmeta, pa ne samo ta teden, ampak skozi celo leto," je položila na vest potrošnikom.

V vrtcih in šolah tradicionalni slovenski zajtrk

V okviru tedna slovenske hrane pa bodo v petek v vrtcih in šolah postregli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Projekt se izvaja od leta 2011, lani je bilo vanj vključenih 82.412 predšolskih otrok in 195.704 učencev. Skupaj je tako lani po navedbah statistikov tradicionalni slovenski zajtrk jedlo nekaj več kot 278.000 otrok.

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolk, letos poteka pod geslom Moja izbira je slovenska hrana. Glavni cilj te pobude je podpreti slovenske pridelovalce hrane in spodbuditi samooskrbo s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Najbolj se je podražilo maslo

Ob tej priložnosti so na statističnem uradu zbrali nekatere zanimive podatke o petih tipičnih sestavinah tega zajtrka. Kilogram kruha se je denimo v zadnjih petih letih podražil za skoraj 51 odstotkov. Lani smo za kilogram belega, polbelega ali črnega kruha v povprečju plačali 3,42 evra, so sporočili iz urada. V zadnjem letu dni so se kruh in izdelki iz žit podražili za 2,8 odstotka.

Podobno, za več kot 51 odstotkov, se je od leta 2019 podražilo tudi mleko, povprečna cena litra trajnega polnomastnega mleka je lani znašala 1,12 evra. Od lanskega do letošnjega oktobra pa se je mleko podražilo za 2,3 odstotka. Slovenija več konzumnega mleka izvozi, kot ga uvozi, lani smo ga namreč izvozili nekaj več kot 309.000 ton, uvozili pa 59.000 ton.

Precej bolj se je v zadnjem letu dni podražilo maslo, in sicer je bil oktobra letos ta mlečni izdelek za 11,9 odstotka dražji kot pred enim letom. Lani smo v Sloveniji izdelali 2.512 ton masla in mlečnih namazov. Poleg tega smo jih 3.516 ton uvozili, medtem ko se je izvoz ustavil pri 320 tonah.

Količina pridelka medu in jabolk med leti precej niha, saj je zelo odvisna od vremenskih razmer. A kot so izračunali na statističnem uradu, je bilo v povprečju lani na prebivalca Slovenije za prehrano na voljo približno kilogram medu ter nekaj manj kot 32 kilogramov jabolk. Sadja za prehrano je bilo lani na voljo v povprečju 143 kilogramov na prebivalca. Stopnja samooskrbe z medom je bila 51-odstotna, s sadjem za prehrano pa 27-odstotna.