Menu Item
Najhladnejše jutro te meteorološke pomladi je še posebej veliko skrbi povzročilo kmetom in sadjarjem, katerih sadno drevje trenutno cveti ali se je že razcvetelo. Najbolj so bile na udaru breskve, marelice in nektarine. Kako velika je škoda, bo sicer jasno šele čez dan ali dva, a je po mnenju strokovnjakov ob teh temperaturah, ki so pod lediščem vztrajale vso noč, lahko precej velika. Kljub temu da v naslednjih dneh tako drastičnega mraza ni več pričakovati, pa je strah pred pozebo upravičen še vse do velike noči.
Danes smo se zbudili v najhladnejše jutro v tem tednu. Najnižje jutranje temperature so bile od –9 do –2, v mraziščih Notranjske in Kočevske tudi pod –10 stopinj Celzija.
Tako nizke temperature v drugi polovici marca so bile še posebej slaba novica za kmete in sadjarje, ki pridelujejo zgodnejše sadne vrste. “Ta temperatura, –3 stopinje Celzija ali manj, v cvetenju oziroma po zaključenem cvetenju, lahko naredi veliko škodo,” je za N1 pojasnil vodja oddelka v Sadjarskem centru Bilje Davor Mrzlić.
Sadna drevesa, ki pravkar cvetijo ali so so že razcvetela ter so tako najbolj na udaru pozebe, so breskve, nektarine in marelice. Te prvenstveno pridelujejo tudi v sadjarskem centru Bilje. A tam so se na težke razmere pripravili in nasade vso noč oroševali ter tako verjetno rešili večino pridelka – kar pa “ni merilo”.
Kaj je oroševanje?
Oroševalni sistem sadovnjak oziroma nasad pokrije z umetno ustvarjenim dežjem. Ko so temperature pod lediščem, dežne kapljice zmrznejo in na drevju nastane plast ledu. Ker se ob ob nastajanju ledu sprošča toplota, ki se prenaša deloma na cvetove, deloma pa v zrak v svoji okolici in v tla, led na ta način ščiti cvetove pred pozebo.
Situacija je pri lokalnih pridelovalcih, ki svojega drevja niso zaščitili, namreč drugačna: “Ponoči je bil kar tak lep minus in kjer se ni nič naredilo, izvedlo nobenega ukrepa, nobenega oroševanja, ni bilo vetra, niso poskusili ogrevat, je velika verjetnost, da bo na teh sadnih vrstah, ki so zdaj cvetele, nastala škoda.” Še dodatno je bilo problematično to, da so temperature pod ničlo vztrajale tako dolgo, kar sedem ali osem ur.
Obseg škode bo znan čez dan ali dva
Goriški svetovalci ravnokar ocenjujejo stanje na terenu, je za N1 povedal Vasja Juretič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.
Obseg škode pa bo znan jutri ali pojutrišnjem, saj morata po Mrzlićevih besedah miniti dan ali dva, da se malce ogreje, šele nato pa bo jasno, katere cvetne zasnove so ovenele in počrnele.
Prav tako je škoda odvisna od sorte. Starejše, bolj pozno cvetoče sorte so še zaprte ali še ne razcvetene in so najverjetneje nočne temperature še prenesle. Marsikatera novejša, bolj pozno cvetoča sorta pa zacveti bolj zgodaj in to lahko po Mrzlićevih besedah naredi veliko razliko: “Če je pa sorta, ki ta trenutek že cveti, pa ni veliko pomoči, škoda je nastala.”
Možnost nove pozebe še vse do velike noči
Težave bodo tudi drugod – in morda tudi pri drugih vrstah, ne le koščičastem sadju, je še dodal. Ravno včeraj je namreč obiskal sadjarski center Gačnik v Mariboru, kjer so se nočne temperature spustile še nižje kot na Goriškem. V štajerskem centru se v nasprotju z biljskim ukvarjajo z jablanami in češnjami in pri podobnih temperaturah, kot so bile včerajšnje v Biljah, je pozeblo celo še neodprte cvetove določenih vrst češenj.
“Včasih to ni bil problem, če smo imeli eno, dve pozebi na deset let, danes, ko jih imamo 8, pa je to velik problem,” meni Mrzlić.
Če se bodo temperature v kratkem še kdaj tako drastično spustile, bodo tako “na tapeti” vse vrste sadja. Čeprav bo jutrišnja noč po napovedih agencije za okolje že toplejša in naj bi se temperature gibale okoli ledišča, pa napovedim ni pametno popolnoma zaupati, saj se je, kot je pojasnil Mrzlić, že večkrat zgodilo, da so napovedi zgrešile za dve stopinji ali več. “Dokler imamo jasne noči in zelo malo vetra, je treba biti previden,” je dejal.
Po njegovih besedah letos stvar še ni zaključena. Kljub ugodnim napovedim za do konca marca je lahko namreč še cela prva polovica aprila, vse do velike noči, potencialno nevarna za vdor hladnega zraka, je sklenil.
Poglejte tudi odmeven intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje