Menu Item
Nova varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTVS je postala novinarka in predavateljica Marica Uršič Zupan. Programski svetniki so odločali tudi o podpori predsedniku programskega sveta Cirilu Baškoviču. Trije svetniki so podali predlog za njegovo razrešitev, a za to niso zbrali dovoljšnega števila glasov.
Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je za varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTVS v novem petletnem mandatu izbral novinarko Primorskih novic in predavateljico na višji strokovni šoli Sežana Marico Uršič Zupan. Zanjo je glasovalo 14 od 27 navzočih članov sveta. Če se bo generalni direktor RTVS strinjal z izbiro, bo delo začela 18. januarja.
Uršič Zupan stavi na svojo neobremenjenost z RTVS, saj ne prihaja iz tega javnega zavoda. Tako bo lažje postavila v srčiko svojega delovanja profesionalnost in najvišje etične standarde, meni. V svojem programu dela je poudarila tudi zavzemanje za neodvisnost, nepristranskost in zaupnost. Prav tako je kot pomembno vrednoto poudarila verodostojnost in dostopnost. Kot tri ključne stebre za delovanje varuha pa je omenila novinarsko, uredniško in produkcijsko profesionalnost, medijsko etiko in odgovorno vlogo medija v družbi.
Na razpis, ki je bil objavljen oktobra, se je prijavilo šest kandidatov. Pogoje sta poleg izbrane izpolnjevali tudi aktualna varuhinja Ilinka Todorovski, ki pa ni dobila dovolj glasov, in Biserka Povše Tašić, ki je odstopila od kandidature.
Ilinka Todorovski pa je v predstavitvi svoje kandidature navedla, da varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTVS vidi kot varuha vrednot javnega medijskega servisa. Varuh je po njenem mnenju eden od vogalov tega servisa. Je sodelavec programskih svetnikov pri programskem nadzoru in hkrati pomočnik programskim ustvarjalcem pri reševanju dilem. Nemudoma bi lahko po njenih besedah tudi začeli osveževati merila, standarde in načela delovanja, na podlagi katerih deluje varuh. V precejšnjem delu je vse to namreč že zastarelo, je spomnila.
Svetniki izpostavili šibkost instituta varuha in dosedanje delo Ilinke Todorovski
Saša Hribarja moti, ker je varuh nemočen ne glede na to, kako profesionalno in trdo dela, kar se je pokazalo tudi pri aktualni varuhinji. “Če se vodstvo nekaj odloči, varuh pri tem ne more nič,” je poudaril.
Preteklo delo Ilinke Todorovski največ pove o tem, kako velika je njena strokovnost, pa je dejal Robert Pajek. Kot je dejal, mu njeno mnenje pogosto pomaga pri odločanju v posameznih zadevah.
Janez Štuhec po drugi strani meni, da varuh ne bi smel prihajati iz samega zavoda. Težko je namreč kritičen do svojih kolegov, je opomnil.
Janeza Juhanta pa veseli, da je Uršič Zupan izpostavila pomen odgovornosti, pa naj gre za odgovornost vodstva ali za odgovornost novinarja.
Baškovič ostaja predsednik programskega sveta RTVS
Stolček Cirila Baškoviča na čelu programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se je danes nekoliko zamajal, saj so trije svetniki podali predlog za njegovo razrešitev. Podprlo ga je 14 članov, šest jih je bilo proti. Predlog bi uspel, če bi zanj glasovalo vsaj 15 članov 29-članskega sveta.
Baškovič po mnenju predlagateljev Slavka Kmetiča, Alenke Gotar in Boruta Bajžlja sej ne vodi tako, da bi bila spodbujena konstruktivna razprava. Kot predsednik sveta je v zadnjem času storil tudi več poslovniških napak, ki slabijo delovanje sveta in njegov ugled v javnosti, je med drugim dejal Kmetič. Zato so omenjeni naknadno na dnevni red želeli uvrstiti tudi glasovanje o nezaupnici Baškoviču.
Ker pa se je seja sveta začela že pred tednom dni, ko so tudi že potrdili dnevni red, se je svet za nasvet za rešitev iz zagate najprej obrnil na pravno službo javnega zavoda. Ta je predlagala, da svet glasuje o razširitvi dnevnega reda, svet pa je predlogu sledil in tudi izglasoval uvrstitev točke na dnevni red.
Baškovič je vse očitke treh svetnikov sicer zavrnil. Tako je spomnil, da se je vedno zavzemal za pluralno razpravo. Na očitek, da je poleti sklical sejo v nasprotju s poslovniškimi določili, je odgovoril, da jo je takoj po prejetju opozorila prekinil. Na očitek o velikem vplivu stranke SD, ki ga je predlagala v svet, pa je dejal, da so bili v prejšnjem mandatu sveta štirje člani SD, medtem ko sta zdaj samo dva. “Od kod naj bi bil tak velik vpliv SD?” je vprašal. Sicer pa je zagotovil, da se sam odloča, kako bo glasoval.
Član sveta Alojz Bogataj, ki v svetu zastopa interese civilne družbe, je zatrdil, da je z Baškovičem korektno sodeloval, vendar pa sam v poslovniku vidi sistemsko napako. Glede na to, da se del članov sveta zamenja na dve leti, bi bilo po njegovem mnenju korektno, da bi glasovanje o predsedniku sveta izvedli ob vsaki menjavi dela članov, torej na dve leti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!