Najbolj "zapravljiva" SDS, "najbogatejša" Svoboda. Kaj pa druge stranke (TABELA)

Letna poročila, ki so jih stranke v skladu z zakonom o političnih strankah morale predložiti Ajpesu za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024, izkazujejo, da je stranka Gibanje Svoboda lani izkazala 3,2 milijona evrov prihodkov, SD 2,6 milijona evrov in SDS 2,4 milijona evrov.
Preostali parlamentarni stranki NSi in Levica sta zabeležili manj kot milijon evrov prihodkov.

Najvišji delež prihodkov parlamentarnih strank predstavljajo sredstva iz državnega proračuna in prihodki iz proračunov lokalnih skupnosti.

Nekaj sredstev politične stranke zberejo tudi na račun denarnih prispevkov in pobiranja članarin. Najvišji znesek slednjih je zbrala SDS, in sicer nekaj več kot 120.000 evrov.

Med parlamentarnimi strankami sta SDS in SD edini, ki sta del svojih prihodkov pridobili s prodajo ali upravljanjem premoženja stranke. SDS je na tak način zabeležila nekaj manj kot 24.000 evrov prihodkov, SD pa s prodajo vile na Levstikovi dobrih 1,6 milijona evrov.

Najbolj "zapravljiva" med parlamentarnimi strankami je bila SDS, ki je zabeležila nekaj manj kot 2,4 milijona odhodkov. Sledijo Svoboda z 2,3 milijona, SD z 1,5 milijona, NSi z dobrimi 770.000 in Levica z dobrimi 370.000 evri odhodkov.

Med zunajparlamentarnimi strankami največ prihodkov SLS

Zunajparlamentarne stranke so po višini prihodkov skromnejše od parlamentarnih, še najvišje vrednosti je lani zabeležila SLS.
Letna poročila, ki so jih stranke v skladu z zakonom o političnih strankah morale predložiti Ajpesu za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024, pa kažejo, da se prihodki večine zunajparlamentarnih strank gibljejo med 100.000 in 200.000 evri, pri čemer sta poleg SLS še najvišje prihodke zabeležili Resni.ca z dobrimi 190.000 evri in Vesna z nekaj več kot 150.000 evri.

Stranki Glas upokojencev pod vodstvom nekdanjega poslanca SDS Pavla Ruparja in DeSUS sta zabeležili nižje vrednosti, stranka Glas upokojencev je denimo izkazala manj kot 5.000 evrov prihodkov.

Tudi pri zunajparlamentarnih strankah najvišji delež prihodkov predstavlja financiranje iz sredstev državnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti. Do proračunskih sredstev so namreč po zakonu o političnih strankah upravičene vse stranke, ki so na zadnjih volitvah v DZ dobile najmanj odstotek glasov.

Zunajparlamentarne stranke so po večini skromnejše tudi pri svojih odhodkih. Teh je v letu, ko so sočasno potekale evropske volitve in trije posvetovalni referendumi, še največ zabeležila SLS, in sicer dobrega pol milijona evrov.