Menu Item
El niño je popustil, a majska povprečna temperatura je bila znova najvišja doslej. Svetovni oceani so še vedno rekordno topli. Zato se že pojavljajo vprašanja, ali se je globalno segrevanje še nekoliko pospešilo.
Minuli maj je bil dvanajsti mesec zapored z rekordno visokimi temperaturami, kažejo danes objavljeni podatki službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus.
Povprečna temperatura zraka je bila letos maja 0,65 stopinje Celzija višja od majskega povprečja za obdobje 1991–2020 in 1,52 stopinje Celzija višja od predindustrijskega obdobja (povprečje let 1850–1900).
Maj je tako enajsti zaporedni mesec (od lanskega julija), ko je bila povprečna temperatura za več kot 1,5 °C višja od predindustrijskega obdobja. Cilj Pariškega sporazuma je (bila) omejitev segrevanja na stopinjo in pol, ki bi pomenila še razmeroma obvladljive posledice podnebnih sprememb oziroma s katero bi se izognili vsaj najbolj uničujočim učinkom segrevanja ozračja.
“Niz rekordov se nadaljuje. To je presenetljivo, ker se el niño (ki prinaša topel Pacifik) že obrača v hladno la niño in so razmere v Tihem oceanu trenutno nevtralne,” pojasnjuje klimatolog agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
“Povprečna temperatura je v svetovnem merilu za 0,3 stopinje višja od prejšnjega rekorda iz let 2016 in 2020, to je kar velik skok, glede na to, da tokratni el niño ni bil rekordno močan. Zato se že pojavljajo vprašanja, ali se je globalno segrevanje še nekoliko pospešilo,” pravi Vertačnik. “Ali se je to zgodilo, bomo videli čez pet ali deset let, ko se bomo ozrli nazaj, trenutno obdobje rekordov je še prekratko, da bi lahko to trdili. Je pa res, da tudi če smo klimatologi pričakovali nadpovprečno topli leti 2023 in 2024, nihče ni pričakoval, da bo odstopanje tako veliko,” opozarja in napoveduje, da bo kljub la niñi letošnje leto verjetno podobno rekordnemu lanskemu ali celo še nekoliko toplejše.
Spodnji graf prikazuje mesečna odstopanja temperature zraka (°C) v svetovnem merilu od leta 1940 do danes, v primerjavi s predindustrijskim obdobjem (1850–1900). Zadnjih 12 mesecev (junij 2023–maj 2024) je prikazanih z debelo rdečo črto.
Oceani še naprej izjemno topli
Svetovni oceani so še vedno rekordno topli, najbolj izjemno topel pa je severni in srednji Atlantik. “Že lani je bilo izredno toplo, tako zelo toplega morja kot letos pa še ni bilo,” pravi Vertačnik. Povprečna temperatura Atlantika severno od ekvatorja do Grenlandije je trenutno taka, kot je običajno julija.
Še posebej toplo je morje v pasu od Karibov proti Madeiri in Azorom, kar lahko povzroči zelo aktivno sezono orkanov, h kateri bo prispevala še la niña, ki pospešuje vetrove. “Tu imamo vse sestavine za zelo močne orkane in veliko število orkanov v ZDA, Mehiki, Srednji Ameriki in na Karibih, se pa lahko zgodi, da ostanek kakšnega orkana zapluje tudi proti Evropi,” napoveduje Vertačnik, a kot pravi, je za naše kraje bolj problematično zelo toplo morje zahodno od severne Afrike do Portugalske. “Če od tam dobimo zračno maso, ki je že običajno topla, zdaj pa še bolj obogatena z vodno paro, to povečuje nevarnost za zelo močne padavine, kakršne so povzročile lanske avgustovske poplave.”
Ta nevarnost se bo še povečala, če oziroma ko se bo ob vročinskem valu zelo segrelo Sredozemsko morje, kar se je zgodilo lani poleti. “Ob toplem morju, kot ga imamo zdaj, je verjetnost za take ekstremne dogodke večja,” opozarja klimatolog.
Najbolj nenavadne temperature v Evropi imajo trenutno na Baltiku, kjer je rekordno toplo. “Na posameznih območjih je morje od 8 do 10 stopinj toplejše, kot naj bi bilo v tem času leta in je skoraj tako toplo kot v Sredozemlju,” opisuje Vertačnik. “To je območje na svetu, kjer temperature trenutno najbolj izstopajo. Še pred nekaj tedni je bil severni del tega morja leden. V nekaj tednih se je segrelo od le nekaj stopinj nad ničlo do 20 stopinj. Na Finskem so temperature zraka letos maja 15 dni presegle 25 stopinj, kar je precej več kot v Sloveniji,” primerja klimatolog.
Maj v Sloveniji zelo deževen
Maj v Sloveniji je bil precej nadpovprečno namočen, med desetimi najbolj mokrimi od leta 1950, in podpovprečno osončen. Vsak dan maja je vsaj nekje v Sloveniji deževalo. Kaj pa temperature?
“Maj v Sloveniji je bil malenkost toplejši od dolgoletnega povprečja, ne pa rekorden. V Sloveniji je tako prvič v zgodovini 12 zaporednih mesecev toplejših od povprečja let 1991–2020. Med meseci v zadnjem letu sta bila rekordna december 2023 in februar letos,” podatke našteva Vertačnik.
“Zaporedje rekordnih mesecev bo prej ali slej prekinjeno, splošni pečat podnebnih sprememb pa ostaja in ni videti nobenih znakov spremembe tega trenda,” je nov svetovni rekord komentiral vodja službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus Carlo Buontempo. Dodal je, da si bomo zdajšnji niz najtoplejših mesecev zapomnili kot razmeroma hladne. “Toda če nam uspe v zelo bližnji prihodnosti stabilizirati koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, se lahko do konca stoletja vrnemo na te ‘hladne’ temperature.”
Preverite še, kako kandidati za evropske poslance znižujejo svoj ogljični odtis:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje