Menu Item
Specializirano državno tožilstvo je v letnem poročilu, v katerem je predstavilo lanske aktivnosti, znova opozorilo tudi na kadrovske težave, s katerimi se soočajo že leta. Eden izmed razlogov za te so tudi dolgotrajni postopki imenovanja državnih tožilcev.
Na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT), ki se ukvarja z obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj, so ob letnem poročilu za lani znova opozorili na kadrovski primanjkljaj. Med težavami izpostavljajo tudi dolgotrajne postopke, povezane z imenovanjem in dodelitvami državnih tožilcev, ki lahko trajajo tudi več let.
V zadnjih letih se na SDT soočajo s številnimi spremembami na kadrovskem področju, ki pomembno vplivajo na organizacijo njihovega dela, soočajo pa se tudi s pomanjkanjem kadrov. Medtem ko je bilo konec leta 2018 na SDT aktivnih 30 državnih tožilcev, jih je bilo v decembru 2023 samo še 24, so izpostavili v sporočilu.
Dodatna težava pa so dolgotrajni postopki, povezani z imenovanji in dodelitvami državnih tožilcev, ki lahko trajajo tudi več let. Dolgoročno rešitev zato vidijo v povečanju števila mest imenovanih državnih tožilcev na SDT, so izpostavili v sporočilu za javnost o letnem poročilu SDT, ki ga vodi višja državna tožilka Darja Šlibar.
Na SDT so v letu 2023 vložili zahteve za preiskavo zoper skupno 229 fizičnih in pravnih oseb ter vložili obtožnice in obtožne predloge zoper skupno 106 fizičnih in pravnih oseb. Obsodilne sodbe so dosegli zoper 71 fizičnih oseb, so sporočili.
Poleg tega so sodišča obdolžencem odvzela premoženjsko korist v skupni višini dobrih 1,56 milijona evrov, od tega je za šest fizičnih oseb sodba že pravnomočna. Prav tako so sodišča na podlagi predlogov SDT obsojenim naložila denarne kazni v skupni višini 524.746 evrov.
SDT lani obravnaval osem odprtih primerov korupcije v zdravstvu
Na področju korupcije v zdravstvu so na SDT lani obravnavali osem odprtih zadev. Najpogosteje obravnavajo kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski družbi in sprejemanja ter nedovoljenega dajanja daril v zameno za dobavo zdravil, opreme ali drugih storitev zdravstvenim ustanovam.,
“Gre za korupcijska in gospodarska kazniva dejanja oseb, ki so delo opravljale na vodstvenih položajih v zdravstvenih ustanovah, zaposlenih v zdravstvenih ustanovah ter predstavnikov zasebnih družb, ki so za zdravstvene ustanove dobavljale zdravila, opremo ali opravljale druge storitve,” so izpostavili. Obravnavajo tudi problematiko preskakovanja čakalnih vrst, dobave hitrih antigenskih testov in izdaje potrdil o cepljenju proti covidu-19, so dodali.
Na področju korupcije v zdravstvu je bila ob koncu leta 2023 v fazi sodne preiskave ena zadeva zoper tri fizične osebe, pri čemer znaša protipravna premoženjska korist okrog 18.415,68 evrov. V fazi obtoževanja pa sta dve zadevi zoper šest fizičnih oseb in eno pravno osebo, skupna škoda v teh zadevah pa znaša vsaj 363.314,40 evrov.
Največ klasične korupcije pri javnih naročilih in razpisih ter uradnih postopkih
Največ klasičnih korupcijskih kaznivih dejanj so lani obravnavali na področjih, povezanih z javnimi naročili in javnimi razpisi ali uradnimi postopki, za katerimi stoji država ali občina ter subjekti, ki upravljajo z javnim denarjem. Gre za zadeve, povezane s postopki javnih naročil v javnem sektorju, in z nezakonitimi ravnanji državnih in občinskih uradnikov.
V lanskem letu so prejeli 60 kazenskih ovadb zoper fizične in pravne osebe za korupcijska kazniva dejanja, skupaj v delu pa imajo ovadb za 305 kaznivih dejanj. Sodišča so izrekla obsodilne sodbe za 12 kaznivih dejanj in oprostilne sodbe za dve kaznivi dejanji, državni tožilci pa so vložili pritožbe za šest kaznivih dejanj, so na SDT povzeli poročilo za lani, ki do ga že poslali v DZ.
Posebna pozornost bančni kriminaliteti
Posebno pozornost so namenili tudi obravnavi kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete. Ob koncu leta 2023 so imeli na tem področju odprtih 32 zadev, od katerih se jih 27 nahaja na sodiščih. Sodbe so bile lani izrečene v šestih zadevah, od teh sta dve že pravnomočni, štiri pa v pritožbenem postopku. Obtožni akti pa so bili vloženi v 21 zadevah zoper skupno 91 fizičnih oseb, od tega zoper 55 bančnikov.
V fazi sodne preiskave je bilo ob koncu leta 2023 šest zadev zoper skupno 33 fizičnih oseb, od tega 33 bančnikov. V fazi predkazenskega postopka pa pet zadev in so predmet kriminalističnega preiskovanja ter zbiranja obvestil. Skupna vrednost škode oziroma premoženjske koristi v zadevah, ki se obravnavajo na sodiščih, znaša okoli 284 milijonov evrov, od tega po vloženi zahtevi za preiskavo več kot 92 milijonov evrov, po vloženem obtožnem aktu pa več kot 191 milijon evrov.
“Od začetka pregona kaznivih dejanj na področju bančništva do konca leta poročanja je bilo v bančnih zadevah izdanih in je že pravnomočnih 21 sodb, od tega 17 obsodilnih za skupno 30 oseb, od tega 19 bančnikov. Skupna protipravna premoženjska korist oziroma škoda v pravnomočnih obsodilnih zadevah znaša preko 82 milijonov evrov,” so izpostavili na SDT.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!