V drugi polovici prihodnjega leta bo v Šiški v Ljubljani prve stanovalce sprejela najvišja stanovanjska stolpnica v Sloveniji – Spektra. Za stanovanje v najvišjem, 21. nadstropju je treba odšteti 700 tisočakov, cenejša so stanovanja v nižjih nadstropjih. Vsem stanovalcem objekta bosta na voljo tudi zasebni fitnes in park na strehi trgovine. Gradnja stanovanjske stolpnice se je začela sredi lanskega leta, hrup z gradbišča pa od takrat moti stanovalce okoliških stavb.
Večja gradbena dela so v bloku, ki ga gradi poslovnež Izet Rastoder, končali pred kratkim, zdaj pa nadaljujejo obrtniška in fasaderska dela.
Trenutno je prodanih približno 55 odstotkov od nekaj več kot 200 stanovanj. “Čeprav vsi pišejo, da se prodaja ustavlja in da nepremičninski trg nazaduje, mi tega nismo čutili,” je dejala Anđela Nikolić, vodja projekta Spektra. Samo letos so po njenih besedah sklenili pogodbe za kar polovico prodanih stanovanj.
Za najcenejše stanovanje je moral kupec v objektu odšteti 126 tisoč evrov, trenutno še prosto najcenejše stanovanje pa stane 245 tisoč evrov – veliko je približno 35 kvadratnih metrov in ima okoli 40 kvadratnih metrov velik atrij. Najdražje je stanovanje v 21. nadstropju: veliko je približno 116 kvadratnih metrov, zanj pa je treba odšteti 700 tisoč evrov.
Vsa stanovanja v objektu so manjša od 120 kvadratnih metrov, saj za stanovanja nad to velikostjo velja višja stopnja DDV.
Kot je povedala Nikolić, je večina stanovanje kupila z lastnimi sredstvi, le okoli 40 odstotkov kupcev si je pri tem pomagalo s kreditom. Stanovanja v Spektri kupujejo zlasti družine, mlajši in tisti, ki iščejo stanovanje zase. “Zelo malo je tistih, ki kupujejo za investicijo,” je dodala.
Kakšen je razgled z 21. nadstropja
Zaradi podražitev nekoliko višje tudi cene stanovanj
V zadnjih mesecih se zaradi vojne v Ukrajini in vsesplošnega dviga cen tudi v gradbeništvu spopadajo z nekaj težavami. Kot je povedala Anđela Nikolić, se stvari zdaj nekoliko umirjajo, ne glede na to pa morajo vse materiale za gradnjo naročiti in plačati avans. “Cene so šle gor, določeni materiali tudi za 150 odstotkov,” je dejala in dodala, da se jim je tako uspelo izogniti temu, da bi se dela na gradbišču ustavila.
So pa te podražitve vplivale tudi na ceno stanovanj, priznavajo investitorji. “Poskrbeli smo, da je vpliva čim manj, nismo pa se mogli izogniti dvigu cen,” je povedala Nikolić. Od začetka gradnje so se tako stanovanja v povprečju podražila za okoli deset odstotkov.
Za koliko se bo projekt zaradi trenutnega stanja podražil, ne morejo predvideti, ker vsa dela še niso končana, cene pa se ves čas spreminjajo. Na splošno pa se je gradnja stolpnice podražila za okoli 35 odstotkov v primerjavi s tistim, kar so pričakovali ob začetku gradnje, je povedala vodja projekta. “Nihče ni mogel predvideti, da se bodo cene toliko spremenile,” je dodala.
Zasebni fitnes in park za stanovalce
Stanovalci Spektre bodo imeli v svoji stavbi zasebni fitnes, v pritličju pa bosta tudi znana trgovina in fizioterapija. Na strehi trgovine bo 1.500 kvadratnih metrov velik zasebni park za stanovalce objekta.
Hrup moti stanovalce Celovških dvorov
Gradnja najvišje stanovanjske stolpnice v Sloveniji se je začela sredi lanskega leta, hrup z gradbišča pa vse od takrat močno moti nekatere stanovalce okoliških stavb. Kot je za N1 povedal stanovalec Celovških dvorov, je bilo najhuje v času gradnje, saj so delavci na gradbišču delali tudi ob nedeljah in v poznih večernih urah, zato so večkrat poklicali policijo.
Oktobra lani je naš sogovornik zaradi tega na Inšpektorat RS za okolje in prostor naslovil pritožbo, vendar odgovora nanjo do danes še ni prejel. V prijavi je med drugim zapisal, da sta tako izvajalec del kot investitor odgovorna, da dela na gradbišču potekajo izven ur, ki jih za delo dovoljuje gradbeno dovoljenje, to je med 6. uro zjutraj in 18. uro popoldan med tednom in do 16. ure ob sobotah. Po navedbah stanovalca so delavci pogosto začeli že pred 6. uro zjutraj, ko so vključili agregat, stroje in luči, ki s hrupom in svetlobo škodujejo njihovemu življenju.
“Pogosto se dela s težkimi stroji nadaljujejo po izteku delavnika, tja do 22.15, predvsem kadar se izvaja betoniranje (npr. 5. 10. 2021 in 11. 10. 2021). Takrat so presežene mejne vrednosti hrupa, kar skupaj z osvetljenostjo gradbišča preprečuje spanje otrok in vseh nas. Gre torej za ogrožanje življenja in zdravja ljudi, ki živimo ob gradbišču. Tako nimamo na voljo niti osem ur miru za nočni počitek, kar je nesprejemljivo,” je še dodal v prijavi inšpektoratu.
V pritožbi tudi navaja, da so tovornjaki, ki so vozili beton na gradbišče, onemogočili dostop do uvozno-izvozne klančine v garaže Celovških dvorov. “Gradbišče pri tem ni primerno zaščiteno, promet avtomobilov pri zavijanju s Celovške na Rakuševo je povsem nepregleden in večkrat obstoji,” je stanovalec navedel v pritožbi.
Inšpektorat prejel eno prijavo, vendar postopka še niso začeli
Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor so za N1 povedali, da so zaradi hrupa na tem gradbišču konec lanskega leta res dobili eno prijavo, vendar inšpekcijski postopek še ni bil uveden. Kot so pojasnili, bo namreč ta pobuda obravnavana glede na veljavne kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih postopkov. To v splošnem pomeni, da ima na primer prijava o odlaganju zdravju nevarnih odpadkov prednost pred hrupom z gradbišča, ki moti stanovalce v sosednji stavbi.
Ljubljanska policijska uprava je konec julija obravnavala domnevno kršitev in ugotovitve predala Gradbeni, geodetski in stanovanjski inšpekciji.
Spektra: Navedbe ne držijo
V podjetju Spektra so za N1 povedali, da so navedbe stanovalca Celovških dvorov preverili pri odgovornih na gradbišču. Ti so jim potrdili, da gradbena dela potekajo v skladu z dovoljenji in večjih odstopanj ne opažajo. “Tudi navedbe o blokadah klančin niso resnične, saj delavci vedno skrbijo, da so dovozne poti pretočne in prometa, ne glede na to, da je v najbolj aktivnem trenutku dneva na gradbišču tudi več kot sto delavcev, ne ovirajo. Na gradbišču se redno izvajajo tudi meritve hrupa v skladu z gradbenim dovoljenjem in te ne presegajo mejnih vrednosti,” so dodali.
Pojasnili so, da so sosedski odnosi zanje ključnega pomena. Ker se zavedajo, da je “gradnja najvišje stanovanjske stolpnice zahtevna in za bližnje stanovalce včasih moteča, smo do njih in okolice zelo uvidevni”. “Tako smo se vedno trudili, da je gradnja potekala čim bolj nemoteče za bližnje stanovalce Celovških dvorov, s katerimi smo zgradili dober odnos. Stanovalci so se v primeru pritožb vedno najprej obrnili na nas in skupaj smo v najkrajšem času rešili nastale situacije,” so še dejali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje