Menu Item
Na Kaninu bo prihodnje leto marca minilo petdeset let od prvega zagona kabinske žičnice, vendar jubileja morda ne bodo dočakali. Bovškemu smučišču namreč grozi zaprtje zaradi dotrajanih naprav.
“Decembra letos na Kaninu poteče obratovalno dovoljenje za krožno kabinsko žičnico oziroma gondolo. Dovoljenje se obnavlja vsaki dve leti, na toliko časa pa mora naprava tudi skozi preglede in teste. Pri zadnjem pregledu je bilo izraženo stališče, da je treba na zadnjem odseku v celoti zamenjati transportno vrv, ki smo jo že večkrat krajšali. Zamenjati jo bomo morali pred koncem leta,” razlaga Manuela Božič Badalič, direktorica podjetja Sončni Kanin, ki skozi koncesije upravlja naprave na Kaninu.
Zamenjava takšne vrvi stane od 200 do 300 tisoč evrov, potencialen izziv pa predstavlja še možnost, da ob naslednjem pregledu naprave ugotovijo tudi druge težave, kar bi stroške povišalo.
Obenem pa Kanin potrebuje obnovo celotne infrastrukture – menjava vrvi bi bila zgolj začasna rešitev. Stroški vzdrževanja so namreč iz leta v leto višji, popravil je vse več, pogoji za delo in stabilno poslovanje pa so postali nemogoči. Obnovo bi Občina Bovec, ki je lastnica naprav in zemljišč najvišjega visokogorskega smučišča v državi, lahko izpeljala z denarjem iz lanskega javnega razpisa za žičniško infrastrukturo, vendar pri tem ni bila uspešna. V Bovcu zdaj pravijo, da tako obsežne investicije – v preteklosti so jo ocenili na 40 milijonov evrov –, sami ne morejo financirati, zato kolebajo tudi o zamenjavi vrvi.
Kaninu tako grozi, da bo po letošnji sezoni zaradi obrabe nekaterih materialov zaprl vrata.
Ministrstvo išče rešitev za Kanin
Na bovški občini o nadaljnjih korakih še ne morejo govoriti, po njihovih besedah je zdaj vse odvisno od posebnega zakona za Kanin, ki ga pripravlja gospodarsko ministrstvo. Zakon naj bi zagotovil državni denar za investicije in nadaljnje odprtje smučišča, ki po skoraj petdesetih letih še vedno obratuje brez enega samega topa za zasneževanje.
Bovec je že lani poleti obiskal gospodarski minister Matjaž Han, ki se je s predstavniki občine in upravljalci smučišča dogovarjal o skupnem iskanju rešitve za nadaljnje obratovanje Kanina.
Danes na ministrstvu pravijo, da je osnutek zakona o smučišču Kanin, ki bi omogočil investicijo v krožno kabinsko žičnico, v interni pripravi. “Ko bo osnutek zakona ustrezno pripravljen, bomo v proces priprave besedila vključili tudi ključne deležnike,” pojasnjujejo za N1.
Gospodarsko ministrstvo načrtuje, da bo končna verzija osnutka pripravljena za posredovanje na vlado še do poletja, čemur sledi še sprejetje zakona v državnem zboru.
Kot pozitiven signal, da se bo smučišče ohranilo, lahko dojemamo tudi lansko državno zagotovilo za gradnjo sistemov za namerno proženje snežnih plazov.
Žičnica se je v preteklosti že ustavila
Kaj bi nedelovanje smučišča Kanin–Sella Nevea pomenilo za Občino Bovec in Posočje? Na bovški občini pravijo, da je bil dovolj velik kazalnik posledic zaustavitev dostavne krožne kabinske žičnice v začetku leta 2013. “Takrat so zapirali hotele in druge nočitvene kapacitete, izgubljenih je bilo veliko število delovnih mest, številni domačini so se morali odseliti. Bovško je postalo prenasičen poligon za poletne dejavnosti, vse osredotočene v obdobje petih mesecev. Letos mineva deset let, odkar je na primer zaprt največji bovški hotel, Hotel Kanin, Hotel Alp pa je odprt samo poleti,” odgovarjajo.
Za obnovo Kanina so se nedavno zavzeli tudi bovški hotelirji, ki so ustvarili novo združenje hotelirjev. “Bovec je turistična destinacija, ki poleti poka po šivih, pozimi pa je mesto duhov. Kdor vodi ali prenavlja hotel, mu je jasno, da je v štirih mesecih leta povpraševanja več, kot je ponudbe, po tem pa se to izprazni. Tudi z vidika zagotavljanja delovne sile je veliko težje, če sam ne veš, ali boš delal pozimi ali ne,” trenutne razmere opiše Manuela Božič Badalič.
Na Kaninu poleti več obiskovalcev kot pozimi
Manuela Božič Badalič verjame, da si država prizadeva, da bi na osnovi zakona šli v projektiranje in izvedbo, ob tem pa opozarja, da tega ne bo mogoče narediti v pol leta ali eni sezoni. “Vse delamo, da bo Kanin ostal, je pa res, da bo imel, če krovnega zakona s financiranjem ne bo, občinski svet težave z odločitvijo, kaj narediti. Vprašljiva je tudi odločitev občine, ali vložiti v zamenjavo transportne vrvi in mogoče še kakšne druge stvari, ki se bodo med pregledom pokazale. To zdaj visi v zraku. Obljubljeno je, da naj bi ta zakon bil do poletja. Za zdaj še delamo, saj se je sezona pri nas šele dobro začela. Čeprav je v dolini pomlad, imamo še vedno meter in pol snega, kar je relativno malo za Kanin.”
Na Sončnem Kaninu razlagajo, da iz zimske sezone prehajajo neposredno v poletno, ko jih obišče glavnina obiskovalcev. Zgornja postaja Kanina je namreč na 2.200 metrih nadmorske višine in je izhodišče za pohodnike in alpiniste, obenem pa tudi destinacija za jamarje, saj naj bi gora skrivala vsaj 800 jam. Pri poslovanju si na Kaninu pomagajo tudi s filmarji.
“Še pred enim tednom smo gostili skupino ameriške produkcije, ki je snemala oglas, snemajo pa se tudi filmi. Tukaj so še padalci, kolesarji, obiskovalci ferate. Ogromno ljudi se z gondolo samo pripelje na Kanin, spije kavo, se poslika in gre nazaj dol. Poleti ni nikoli več kot 18 stopinj Celzija, kar pomeni tudi prijetno ohladitev. Lani poleti smo našteli skoraj 30.000 potnikov v treh mesecih. Obratovali smo 88 dni, zaradi neviht pa smo stali samo en dan. Tudi z vidika stroškov je rentabilnost poslovanja Kanina poleti luksuz,” razlaga Božič Badalič.
“Ne gre za financiranje zasebne, temveč javne infrastrukture”
Argumentov, zakaj prenoviti Kanin, je po besedah vodje Sončnega Kanina, ki je v lasti občine, veliko. V zimskem času stabilno poslovanje ovira prevelika odvisnost od vremenskih razmer. Trenutna gondola namreč ni primerna za veter, ki piha na Kaninu, zaradi česar je takrat malo obratovalnih dni. Med drugim manjkajo še skladišča, urejena električna napeljava in fiksne mreže, ob tem pa spomni tudi, da je smučišče na italijanski strani povezano s Sella Neveo. “Tudi oni so javno podjetje in vsako leto dobijo od 800.000 do milijon evrov, da stvar funkcionira, se posodablja, modernizira in tako naprej.”
Prakso na drugi strani meje izpostavljajo tudi na bovški občini, kjer so prepričani, da je lahko destinacija uspešna samo s celoletnim turizmom. “V Sella Nevei (na Žlebeh) je dežela Furlanija – Julijska krajina v zadnjih nekaj letih vložila več kot 65 milijonov evrov. Tam dežela pokriva še vsakoletno izgubo, ki jo neposredno ustvarjajo njihova smučišča, in sicer med milijon do 1,4 milijona evrov. Priprava zakona je zato zagotovo najboljša, prepričani pa smo, da tudi edina možna rešitev za smučišče Kanin in s tem za povezano smučišče Kanin–Sella Nevea. Občina Bovec finančno sama nikakor ni sposobna izpeljati tako kompleksnega projekta. Ker je Občina tudi edini lastnik vseh sedanjih naprav, vse druge infrastrukture ter zemljišč, pa je tudi financiranje države zagotovo smiselno, saj ne gre za financiranje zasebne, temveč javne infrastrukture,” izpostavljajo na občini.
Gora Kanin bo brez delujoče gondole postala nepovezljiva, še pravi Manuela Božič Badalič, kar je po njenih besedah širša težava. Na Kaninu so namreč oddajniki nacionalne radiotelevizije in Telekoma, prav tako imajo tam svojo kočo jamarji. Kanin tako ni le smučišče, brez državne pomoči pa bo zgornja postaja dostopna samo peš in s helikopterjem, še dodaja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje