Menu Item
Japonski znanstveniki bodo kmalu začeli na ljudeh preizkušati revolucionarno terapijo, ki bi lahko omogočila, da bi stalni zobje zrasli nazaj. Rast novih zob jim je že uspelo spodbuditi pri živalih.
Zobje človeka zrastejo zgolj dvakrat v življenju – najprej mlečni, ki jih nato nadomestijo stalni. Če nam stalni zob izpade, ostane luknja, edini nadomestni možnosti sta umetni zobni vsadek ali proteza. Vsaj za zdaj. Nova revolucionarna terapija, ki jo razvijajo na Japonskem, bi namreč lahko omogočila, da bi stalni zobje zrasli nazaj. Rast “tretje generacije” zob jim je že uspelo spodbuditi pri živalih, že letos pa začenjajo klinična preizkušanja tudi na ljudeh.
Raziskave vodi medicinski raziskovalni inštitut bolnišnice Kitano v Osaki na Japonskem. V osnovi želijo raziskovalci z novo terapijo pomagati tistim, ki jim zaradi prirojenih dejavnikov zobje ali del zob sploh ne zraste. “Želimo pomagati tistim, ki trpijo zaradi izgube ali odsotnosti zob,” je za japonski časopis The Mainichi povedal vodja raziskave dr. Kacu Takahaši, ki se z razvojem tovrstnega zdravljenja ukvarja že skoraj vso kariero, od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja. “Zamisel o rasti novih zob so sanje vsakega zobozdravnika,” je poudaril in dodal, da je prepričan, da mu bo idejo uspelo uresničiti.
Na živalih zdravilo deluje
“Čeprav je v sodobnem zobozdravstvu na voljo več učinkovitih načinov zdravljenja izgubljenih zob, se že vrsto let znanstveniki ukvarjajo z raziskavami, ki bi omogočile rast novih zob tudi pri odraslih,” je dejala profesorica ljubljanske medicinske fakultete z inštituta za biokemijo in molekularno genetiko dr. Petra Hudler. Po njenih besedah je bila na tem področju pomembna študija tajvanskih raziskovalcev iz leta 2008, v kateri so s pristopi regenerativne medicine, kot so celične terapije in tkivno inženirstvo, uspešno v dveh od šestih poskusnih pri prašičih spodbudili rast novih delno oblikovanih zob, vključno s podpornimi tkivi.
Naslednji velik preboj na tem področju pa je uspel japonskim raziskovalcem na čelu s Takahašijem. Obetavni rezultati so bili leta 2021 objavljeni v znanstveni reviji Nature.
Kot pojasnjuje Hudler, so japonski znanstveniki v odlično zasnovani raziskavi na mišjih modelih pokazali, da zaviranje izražanja enega samega gena, imenovanega USAG1 (angl. Uterine sensitization-associated gene-1), lahko povrne sposobnost tvorbe in rasti zob. “Uspešni poskusi na miškah, dihurjih in psih pasme beagle so pokazali, da je bila pri živalskih modelih dovolj že ena aplikacija ustrezne količine protitelesa za izrast enega zoba. V mišjih modelih zdravilo ni imelo zaznanih stranskih učinkov,” je dejala Hudler. Kot je pojasnil Takahaši, imajo dihurji podobne zobne vzorce kot ljudje, zato so zdravljenje preizkusili tudi na teh živalih.
Nadaljnje raziskave so pripeljale do razvoja poskusnega zdravila, ki ga bodo letos prvič preizkusili tudi na ljudeh s prirojenim pomanjkanjem zob. Bolniki bodo prejeli protitelo, ki zavira delovanje človeškega proteina USAG1. “Protein USAG1 deluje zaviralno na rastne dejavnike, ki sodelujejo pri tvorbi kosti in hrustanca, pomembno vlogo pa imajo tudi pri razvoju zobnih struktur,” je pojasnila Hudler.
Kaj pa ostali?
V prvem kliničnem preizkušanju bodo, kot rečeno, zdravili bolnike s prirojenim pomanjkanjem zob. Toda kot je dejala tudi Hudler, raziskovalci ne izključujejo možnosti, da bo zdravilo morda v nekaj letih uporabno tudi za bolnike, ki so izgubili zobe zaradi poškodb ali ustnih bolezni.
“Izguba zob zaradi bolezni dlesni, poškodb ali prirojenih genetskih stanj, zaradi katerih en ali več stalnih zob sploh ne izraste, ima za bolnika lahko velik vpliv, tako z vidika zdravja ustne votline, pravilne izgovarjave določenih glasov kot tudi z vidika mentalnega zdravja in samopodobe,” je opozorila profesorica dentalne medicine, ki jo, kot je dejala, novi molekularno-genetski pristopi v zdravljenju zob navdušujejo.
Toda najprej je treba zdravilo preizkusiti in natančno preučiti vse morebitne stranske učinke. “V raziskovalnih prispevkih se raziskovalci namreč zavedajo, da protein USAG1 nadzoruje številne biološke procese v celicah, med drugim je vpleten v reproduktivne procese in tvorbo lasnih mešičkov, vendar je pri obeh le delček v zapletenih bioloških poteh,” je pojasnila Hudler in dodala, da raziskovalci načrtujejo več kliničnih preizkušanj, preden bo zdravilo splošno dostopno, saj so potrebne še kontrolirane študije o njegovi varnosti.
Študija, ki bo trajala 11 mesecev, se bo osredotočila na 30 moških, starih od 30 do 64 let, od katerih vsakemu manjka vsaj en zob. Zdravilo bodo dobili intravensko (v žilo). Če bo ta del preizkusa uspešen, bodo zdravilo nato preizkusili na otrocih, starih od dve do sedem let, ki imajo prej omenjene prirojene anomalije in jim manjkajo vsaj štirje zobje.
Nad obetavnimi novimi možnostmi je navdušen tudi zobozdravnik Urban Zupanc, ki ima svojo ordinacijo v Ljubljani. “Izgradnja novih delov telesa so sanje vsakega kirurga, saj bi s tem rešili dileme mnogih transplantacij in bistveno izboljšali rezultate operacij, kajti najobstojnejši je zagotovo lastni organ oziroma del telesa. Tudi v zobozdravstvu so to sanje vsakega zobozdravnika,” je poudaril. Ob tem je opozoril, da gre za zapletene postopke, ki morajo prestati zahtevne preizkušnje, na prvem mestu pa mora biti varnost. “Zagotovo so omenjene metode zdravljenja, preden bi bile dostopne širši populaciji, najprej rezervirane za ljudi, ki so se rodili z zmanjšanim številom zob ali celo brez. V mladih letih je telo bistveno bolje odzivno za vse posege, obenem pa osebi izboljša kakovost življenja,” je pojasnil.
“Vsekakor je nadomeščanje zob s ponovno izrastjo prihodnost zobozdravstva, vendar bi rad ob tem poudaril, da to ne sme biti nadomestek za slabo izvajanje ustne higiene,” je še dodal zobozdravnik Zupanc.
Če bodo preizkusi uspešni, Takahaši napoveduje, da bi bilo zdravilo lahko dostopno v približno šestih letih, okrog leta 2030.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje