Namesto fosilnih goriv sonce: "Energetska politika te vlade gre v napačno smer"

Slika je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na zahtevo SDS razpravljal o prihodnji energetski politiki, potem ko je precej prahu dvignil osnutek zakona, ki predvideva opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in na prvo mesto postavlja sončno energijo. Razprava je bila širša, opozicija je med drugim kritična do favoriziranja fotovoltaike.

Odbor je zavrnil predlagane sklepe, da bi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pozvali, naj o osnutku zakona o energetski politiki opravi dodatni krog javne obravnave, ki ne bo krajši od 30 dni, da pred končnim oblikovanjem zakona upošteva pripombe širše stroke, da v zakon vključi tudi področje jedrske energije ter da iz zakona umakne vsa določila o prepovedi in omejevanju rabe zemeljskega plina in lesne biomase, če je ta tudi zajeta v skupino trdnih goriv.

Javna razprava o osnutku, ki je bil v javni obravnavi od 1. do 17. septembra, bi morala biti daljša, saj gre za strateško temo, o kateri je potreben čim širši družbeni konsenz, so menili v SDS.

Glede omenjanja jedrske energije je državna sekretarka na ministrstvu za okolje, prostor in energijo Tina Seršen pojasnila, da je ta zajeta v pojmu “nizkoogljčni viri”, da bi pa lahko v nadaljnjem postopku ta izraz nadomestili z izrazoma jedrska energija in vodik. Prva javna razprava o osnutku, ki je bil vmes sicer nekoliko spremenjen, je bila že julija leta 2021, je spomnila. Zakon je še v fazi osnutka, pripombe proučujejo, nove strokovne rešitve bodo šle še v medresorsko usklajevanje ter nato v vladno in parlamentarno obravnavo, kjer se lahko predlog še spremeni in dopolni, je dodala.

Precej pomislekov naj bi v javnosti sprožila predlagana opredelitev prednostne rabe energije, ki na prvo mesto postavlja sončno energijo ter predvideva postopno opuščanje kurilnega olja in plina pri ogrevanju, in iztek koncesij za dobavo plina po letu 2030.

Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor (Foto: Matija Sušnik)

Danijel Krivec (SDS) je menil, da bi lahko prepovedovanje ogrevanja na plin povzročilo težave, in se zavzel za bolj “normalna in smiselna” prehodna obdobja. Dejal je tudi, da bi se bilo nespametno zavezovati glede opuščanja virov, saj da se lahko evropska politika na tem področju še spremeni. Glede na to, da se velika večina panelov proizvede na Kitajskem, bi to po njegovem mnenju pomenilo tudi veliko odvisnost Evrope od te države. To, da bi imela vsa gospodinjstva sončne elektrarne, bi po njegovem pomenilo 25 let vlaganja v distribucijsko omrežje. “Vztrajanje na tem, da nas bo rešila fotovoltaika, je pot v pogubo,” je ocenil.

Podobno so menili nekateri vabljeni na sejo. Vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj je med drugim menil, da bodo vsi brezogljični viri po vsej verjetnosti premalo, da ohranimo sedanji način življenja. Opozoril je tudi, da sončna energija ni na voljo ves čas, zato da so za nadomestitev jedrske ali termo energije potrebne nekajkrat večje moči instaliranih sončnih elektrarn. Damjan Zajc iz inženirskega podjetja IBE je menil, da je prednostna raba sončne energije neživljenjska in netehnična, lahko je le spremljevalni vir energije.

Seršen je spomnila na uvozno odvisnost glede fosilih goriv in na zaveze o zmanjšanju njihove rabe in postopnem opuščanju v luči usmeritev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter na strateške dokumente, sprejete na tem področju.

Aleš Rezar (Svoboda) je dejal, da vlada spodbuja vse vire, ki vodijo k brezogljični proizvodnji električne energije, ter da podpira izgradnjo drugega bloka nuklearke. Tomaž Lah (Svoboda) je menil, da naslov zakona ni ustrezen, saj da zakon ne bo opredeljeval celotne energetske politike; ta je opredeljena tudi v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu ter tudi v podnebni strategiji Slovenije.

Janez Žakelj (NSi) je menil, da gre energetska politika te vlade v napačno smer, saj da sledi Nemčiji, ki se je odločila za preskrbo z energijo, ki bo temeljila na soncu in na tehnologijah, ki se šele uvajajo. Treba je zagotoviti stabilno preskrbo energije po dostopnih cenah, “tukaj pa mi ne vidimo možnosti brez jedrske energije in tudi zemeljskega plina”, je dejal.