Namesto plačila globe v zapor: koliko dolžnikov se odloči za takšno možnost?

Med dolžniki Finančne uprave (Furs), ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve in jim na podlagi Šutarjevega zakona rubijo socialno pomoč, so tudi posamezniki z več deset tisoč evri dolga. Mesečna denarna socialna pomoč znaša 494 evrov. Kako bodo poplačali dolg?

Predstavniki Romov so predlagali nekatere spremembe zakonodaje, tudi možnost, da se dolg odsluži z delom splošno korist.

Furs je po novem letu začel izdajati sklepe o izvršbi. Po Šutarjevem zakonu lahko zarubijo tudi denarno socialno pomoč (DSP), ki je bila prej nedotakljiva, kar so tudi storili – takih dolžnikov je bilo 1.117.

Finančna uprava nam je posredovala seznam prvih 50 dolžnikov z največ neplačanimi globami, ki so v zadnjih dveh letih storili vsaj tri prekrške. Med globe posameznikov na seznamu štejejo tiste, za katere so bili v zadnjih 10 letih izdani sklepi o izvršbi. Po 10 letih namreč dolg zastara.

Kot je videti iz spodnje preglednice, je na vrhu posameznik, ki je storil 466 prekrškov in ima za dobrih 82 tisoč evrov dolga. V skupnem znesku terjatev največ, dobrih 139 tisoč evrov, dolguje oseba, ki je storila 185 prekrškov.

Socialno pomoč rubijo le za novejše prekrške

Denarna socialna pomoč za posameznika znaša 494 evrov na mesec. Največjemu dolžniku z lestvice bi morali socialno pomoč v tem znesku rubiti 281 mesecev, to je več kot 23 let zapored, da bi dolg poplačal.

Toda Furs po Šutarjevem zakonu v tem primeru ne more izterjati celotnega zneska. Tistim, ki prejemajo socialno pomoč, to Furs zarubi le za prekrške, storjene v zadnjem času. Zakon je stopil v veljavo s 1. januarjem 2026. Pogoj za rubež je, da je posameznik storil najmanj tri prekrške v zadnjih dveh letih, hkrati pa se terja le globe za prekrške, za katere še niso bili izdani sklepi o izvršbi po starem, pred uveljavitvijo Šutarjevega zakona. Furs najprej izda opomin, nato pa sklep o izvršbi, v praksi postopek traja nekaj mesecev. Furs tako zdaj rubi socialno pomoč zgolj za prekrške, storjene v zadnjih mesecih.

Nerealizirani, "stari" sklepi o izvršbi, izdani pred letom 2026 oziroma pred uveljavitvijo Šutarjevega zakona in izpolnitvijo pogojev po njem, ne morejo poseči po denarni socialni pomoči.

Če se zaposliš, bodo terjali tudi za nazaj

Lahko pa celoten stari dolg iz prekrškov, storjenih v zadnjih desetih letih, terjajo pri nekom, ki se zaposli. Pri tem zakon o izvršbi in zavarovanju omejuje višino sredstev, ki jih lahko Furs zarubi, na največ dve tretjini plače, obenem mora posamezniku ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače.

Furs pojasnjuje, kako poteka izvršba. "Če banka sklepa ne more oziroma ne sme realizirati (ker na računu ni sredstev ali so zgolj sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe in jih banka ne sme zarubiti), je takšen sklep o izvršbi pri banki 'aktiven' do zastaranja, to je 10 let, in čaka na ustrezen priliv na bančnem računu dolžnika."

V teh desetih letih lahko torej Furs zarubi del plače, pa tudi vse druge prilive na bančni račun, na primer nakazilo prijatelja ali prihranke. Po zakonu o izvršbi in zavarovanju lahko zarubijo tudi socialno pomoč, če je prejemnik ne dvigne v enem mesecu od nakazila.

Poplačilo z zaporom

V oddaji Tarča na TV Slovenija je direktor Fursa Peter Grum dejal, da so vsi največji prekrškarji z zgornjega seznama že prestajali tudi nadomestni zapor, a da se na ta način lahko poplača le 9.000 evrov.

Nadomestni zapor je po zakonu možno prestajati do 90 dni, pri čemer dolžnik z vsakim dnem poplača 100 evrov globe.

Število dolžnikov, ki globe poplačajo v ječi, se povečuje. Po podatkih ministrstva za pravosodje je nadomestni zapor leta 2020 prestajalo 42 oseb, leta 2021 80 oseb, leta 2022 124 oseb, leta 2023 155 oseb, leta 2024 pa 181 oseb.

Še precej več je bilo tistih, za katere je Furs tak način poplačila dolga predlagal. V letu 2023 je Furs sodiščem poslal 668 obvestil o izpolnjenosti pogojev za nadomestni zapor, v letu 2024 834, lani pa 1.295 tovrstnih obvestil.

Nadomestni zapor lahko odredi sodišče šele po tem, ko Furs ugotovi, da globe ni mogoče izterjati z ukrepi upravne izvršbe. "To pomeni, da ni bila uspešna ali mogoča davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva, denarne prejemke, denarne terjatve, vrednostne papirje ali premičnine," so pojasnili na Finančni upravi.

Namesto zapora lahko sodišče storilcem prekrškov odobri tudi alternativno možnost, delo v splošno korist.

Romi predlagajo spremembe

Zemljevid, ki ga je na tej povezavi objavil Furs, kaže, da so po Šutarjevem zakonu socialno pomoč rubili posameznikom z vseh koncev Slovenije. Med pokrajinami, kjer je rubežev več, je jugovzhodna Slovenija, predstavniki politike pa niso skrivali, da z ukrepi ciljajo predvsem na prekrškarje iz romskih vrst.

Predstavniki Romov so na sestanku s predstavniki Fursa predlagali nekatere spremembe, ki bi koristile tako dolžnikom kot državi, ki terja dolg. Med njimi je uzakonitev možnosti, da se doba obročnega odplačevanja z zdajšnjih 12 mesecev podaljša na pet let za posameznike, pri katerih dolg znaša več kot 2.000 evrov.

"Glede na to, da se 30 let ni ukrepalo glede dolgov s področja prekrškov in glob, so ti skupaj z obrestmi in stroški izvršbe pri nekaterih dosegli tako visoke zneske, da je nemogoče pričakovati, da bi jih lahko dolžniki odplačali v 12 obrokih," je dejal predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš.

Predlagali so tudi možnost, da se dolg odsluži z delom v splošno korist po hitrejšem postopku odločanja. Kot pravi Rudaš, je zdajšnji postopek, v katerem odloča sodišče, daljši in s tem dražji, saj mora Furs najprej predlagati nadomestni zapor, sodišče pa o delu v splošno korist odloči kot o alternativni kazni. Postopek bi bil hitrejši, če bi lahko delo v splošno korist predlagal dolžnik sam.

Dogovor predlagajo tudi za prejemnike socialnih transferjev, in sicer da bi od nakazila trgali največ 200 evrov na mesec ter da ne bi rubili socialne pomoči za celotno gospodinjstvo, ampak le za tistega, ki je storil prekrške. K temu so pozvali tudi Skupnost centrov za socialno delo, Fakulteta za socialno delo ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije. Opozorili so, da je za socialno državo rubež osnovnih sredstev za preživetje nedopusten ter da otroci ne bi smeli nositi posledic dolgov staršev.

Predstavniki Romov so predlagali še spremembe pri zasegih vozil.

"Večina romskih naselij v jugovzhodnem delu Slovenije je odmaknjenih od središč mest in nima urejenega javnega prevoza," je opozoril Rudaš. "Zgolj odvzemi avtomobilov v večini primerov ne bodo poplačali dolga. Obratno, možnost za odplačilo dolga bo za mnoge po tem ukrepu še manjša, če se na primer ne bodo mogli peljati na delo," je dejal.

Orisal je tudi primer. "Furs je zasegel avto, vreden 2.000 evrov, stroški postopka odvzema vozila so dolg povečali še za 1.200 evrov, pozneje pa so ga morali dati v uničenje, kar stane dodatnih 650 evrov. To ne koristi ne državi ne dolžniku," je prepričan Rudaš.

Romski predstavniki so zato predlagali, da bi dolžnik, dokler bi redno plačeval obroke, za katere se je dogovoril s Fursom, lahko obdržal svoje vozilo, "ki ga potrebuje tudi zaradi oddaljenosti od institucij, kot so CSD, vrtci, šole in zdravstvene postaje, kar je dodaten problem za starejše in bolne".