Nas je zadnje deževje rešilo pred posledicami suše? Odgovarja agrometeorologinja

Zaradi nižjih temperatur smo v teh dneh precej lažje zadihali, ponekod so bile tudi padavine kar obilne. Pa jih je bilo sploh povsod dovolj in bodo lahko popravile stanje izjemne suše v večjem delu Slovenije ali pa so pridelki že utrpeli trajne posledice? O tem s strokovnjakinjo z agencije za okolje.
Slovenijo je v zadnjih dneh po več kot enem mesecu spet malo bolj konkretno zalilo. S tem se je tudi končal eden najdaljših vročinskih valov v zgodovini meritev. Začel se je že v juniju, ki je tudi postal najtoplejši in najbolj suh junij med vsemi, obenem pa še najbolj sončen mesec doslej.
Vročina se je zdaj za kar nekaj dni poslovila, temperature so v ponedeljek in torek padle celo pod dolgoletno povprečje, kar se je v večjem delu države prav tako zgodilo prvič po enem mesecu. Veter, toča in siloviti nalivi so ob tem ponekod povzročili nekaj težav, v Ljubljani je znova zalilo pomembne podvoze, po najvišjih vrhovih pa je ob ohladitvi snežilo.
Pa bo ta precej mokra osvežitev dovolj tudi za omilitev hude suše, ki je Slovenijo pestila v zadnjih tednih? Bodo posledice, ki so se že začele kazati, zaradi teh padavin kaj manjše? Sušomer je še 3. julija skoraj vso Slovenijo zaradi izjemne kmetijske suše obarval v rdečo.

Kot je za N1 pojasnila agrometeorologinja z agencije za okolje (Arso) Andreja Sušnik, je v zadnjih padavinskih dogodkih med 4. in 8. julijem največ dežja padlo v zahodni Sloveniji, in sicer v Kaninskem pogorju in Idrijsko-Cerkljanskem hribovju, pa tudi v pasu od dela Gorenjske do Vipavske doline in proti Notranjski.
Kje je med 4. in 8. julijem padlo največ dežja
- Kanin: več kot 200 milimetrov
- Breginj: 170 milimetrov
- Ajdovščina: 160 milimetrov
- Kamniška Bistrica: 137 milimetrov
- Logatec: 126 milimetrov
Tako kot je to običajno ob poletnih nalivih, je lahko količina padavin med posameznimi kraji precej različna. Večinoma pa je v osrednji Sloveniji padlo med 30 in 70 milimetrov dežja.
So pa tudi posamezna območja po državi, kjer je bilo dežja le nekaj milimetrov, denimo na Obali, ki je sicer nekaj malega dodatnega dežja dobila še preteklo noč. Prav tako so le do okoli 20 milimetrov padavin namerili v delih Goriške in Krasa ter ponekod v Prekmurju, Beli krajini in na Dolenjskem, našteva Andreja Sušnik.

Ob silovitih nalivih voda odteče po površini
Na novem Sušomeru ta četrtek tako številne regije ne bodo več rdeče, marsikatera se bo obarvala tudi rumeno, a agrometeorologinja ob tem opozarja, da se na območjih, kjer je padlo manj kot 30 milimetrov dežja, stanje ne bo bistveno izboljšalo.
"Če namreč pridejo trije, štirje dnevi z visokimi temperaturami, ta vlaga že večinoma izhlapi. K sreči bo ta teden še malo hladneje, kar tudi upočasni izhlapevanje, in se bo torej ta voda lahko malo dalj časa zadržala v tleh," je pojasnila Andreja Sušnik, a ob tem izpostavila tudi: "Če so padavine intenzivne, in te zdaj so bile, je težava, da voda zdrsne po površini. Zelo malo te vode gre direktno v tla, saj prej odteče."
To pomeni, da tudi na območjih, ki so te dni imela veliko količino padavin, stanje ne bo toliko boljše, kot kažejo zgolj podatki o količini dežja. Stanje je namreč odvisno tudi od tal, naklona, kulture ali obdelave.

Vpliv suše na nekatere rastline že nepovraten
Kmetijsko-gozdarska zbornica medtem že popisuje škodo zaradi suše. Prizadetost je sicer odvisna od rastline in faze njenega razvoja, kljub temu pa Arsova agrometeorologinja ocenjuje, da je vpliv suše na nekatere rastline že precej nepovraten. Zlasti to velja za rastline, ki so bile v času suše v fazi cvetenja ali oblikovanja plodov.
Hitro si bo opomogla travna ruša, kaj pa njena "večja sestra", koruza? V teh dneh smo lahko na številnih njivah že opazovali obsežno zvijanje listov, rast je zastala, na nekaterih območjih so se rastline že začele tudi sušiti.

"Koruze bo zaradi suše zagotovo manj, če pa jo pogledate danes, lahko vidite, da zvitih, suličastih listov, ki so posledica vročinskega stresa, ni več. Zdaj so se že odprli nazaj, rastlina se na ta način brani pred večjim izhlapevanjem," pojasnjuje Andreja Sušnik.
Določena nepovratna škoda je bila na teh rastlinah sicer že narejena, vse pa bo odvisno od nadaljnjega razvoja vremena v tem poletju. Če pridejo novi vroči dnevi, se bo ta vlaga hitro izgubila, opozarja. "To smo videli tudi že spomladi, ko smo imeli dobro zalogo, pa se nam je v enem mesecu stvar dramatično spremenila."
POSEBNI VIDEO: To je magija, stvar oživi
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje