Menu Item
Kje je nastala 22 strani dolga analiza poslovnega omrežja predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar in njenega moža Aleša Musarja, ki jo je v torek objavil spletni portal Pozareport in kjer je med drugim pisalo, da naj bi to študijo naročil predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob? Na vladnem Twitter profilu je kabinet predsednika vlade to danes odločno zanikal. Prav tako je vpletenost v pripravo te analize za N1 zanikal Rado Pezdir, ekonomist in strokovni sodelavec preiskovalne komisije za bančni kriminal, ki jo je vodil zdaj prav tako predsedniški kandidat Anže Logar. Da je to analizo "zelo verjetno pomagal pisati Pezdir", je v torek na Twitterju objavil portal Necenzurirano, kjer so zapisali še, da "ta dokument širi naokrog štab kandidata SDS." A je tudi Logar vpletenost danes odločno zanikal. Kje je torej ta analiza nastala? Po informacijah N1 so to analizo s pomočjo zunanjih sodelavcev pripravili raziskovalci oddaje Tarča na Televiziji Slovenija.
Ko je spletni portal Pozareport v torek objavil 22 strani dolgo analizo poslovnega omrežja predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar in njenega moža Aleša Musarja, so zapisali tudi, da “naj bi to tajno študijo naročil Robert Golob, predsednik vlade in Gibanja Svoboda,” in sicer za potrebe volilnega boja med Natašo Pirc Musar in Milanom Brglezom, ki ga je v prvem krogu volitev podpirala tudi stranka Gibanje Svoboda. Kot je znano, sta se Pirc Musar in Brglez spopadala za uvrstitev v drug krog, kar je uspelo Nataši Pirc Musar.
Analiza poslovnega omrežja Nataše Pirc Musar in njenega moža temelji na javno dostopnih podatkih iz registrov in drugih javnih baz. Na njej piše, da je nastala oktobra letos, prikazuje pa, če povzamemo, zelo zapleteno omrežje podjetij, ki ga obvladuje mož predsedniške kandidatke, kot 15 odstotna lastnica Ruske dače pa je v tem omrežju udeležena tudi Nataša Pirc Musar.
Na te navedbe se je kabinet predsednika vlade danes odzval na uradnem vladnem Twitter profilu. Zapisali so, da “dr. Robert Golob ni nikoli naročil nobene analize o poslovanju Nataše Pirc Musar ali njenega soproga. Gre za še eno v vrsti laži in manipulacij, ki se krepijo pred volitvami in referendumi in krepijo našo odločenost, da se zoperstavimo lažnim novicam in sovražnemu govoru,” so poudarili.
Dr. Robert Golob ni nikoli naročil nobene analize o poslovanju Nataše Pirc Musar ali njenega soproga. Gre za še eno v vrsti laži in manipulacij, ki se krepijo pred volitvami in referendumi in krepijo našo odločenost, da se zoperstavimo lažnim novicam in sovražnemu govoru.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 2, 2022
Vpletenost v nastanek te analize sta danes odločno zanikala tudi predsedniški kandidat Anže Logar in ekonomist Rado Pezdir. Namreč v torek, kmalu po objavi na portalu Pozareport, je portal Necenzurirano Bojanu Požarju na Twitterju očital zavajanje, zapisali so, da ta “dokument širi naokrog štab kandidata SDS” in da ga je “zelo verjetno pomagal pisati Rado Pezdir.”
Lažnivi 0,88% politik zagotovo dobro ve, da dokument širi naokrog štab kandidata SDS in da ga je zelo verjetno pomagal pisati Rado Pezdir. Ampak to namerno zamolči, ker raje manipulira. https://t.co/7fkEsQxWQ1
— necenzurirano.si (@necenzurirano_) November 1, 2022
Pezdir, ekonomist in strokovni sodelavec preiskovalne komisije za bančni kriminal, ki jo je kot poslanec vodil Logar, je danes kakršnokoli povezavo s to analizo za N1 zanikal. Logar pa je zapisal, da “ne z omenjeno analizo ne z davčnimi oazami nima nič.”
Na moj volilni štab se obračajo novinarji z vprašanji glede analize poslovanja protikandidatke, ki jo je včeraj objavil #Požareport. Obveščam, da ne z objavljeno analizo ne z davčnimi oazami nimam nič. SODELUJMO #ZAprihodnost
— Anže Logar (@AnzeLog) November 2, 2022
Dejstvo pa je, da dognanja v tej analizi temeljijo na javno dostopnih podatkih, ki so bili v času volilne kampanje že objavljeni v različnih slovenskih medijih. Kar pa seveda ni odgovor na vprašanje, kdo se je odločil naročiti prav analizo poslovnega omrežja Nataše Pirc Musar in njenega moža ter zakaj.
A dejstvo je tudi, da smo nekatere besedne zveze, ki se pojavijo v tej analizi, skoraj dobesedno prav tako že slišali javno. In sicer v soočenju predsedniških kandidatov 13. oktobra na Televiziji Slovenija, ki ga je vodila voditeljica Tarče Erika Žnidaršič.
Takrat je Erika Žnidaršič Nataši Pirc Musar, ko jo je spraševala o povezavah s podjetji njenega moža, za katere kandidatka vztrajno trdi, da jih ne pozna v podrobnosti, med drugim dejala: “Morate poznati kot dober gospodar dogajanje, sicer ste slamnata lastnica, če ne veste.”
To se precej ujema s stavkom iz analize, ki pravi: “Glede na globino omrežja in prepleta lastniških deležev, ni mogoče, da Nataša Pirc Musar ne bi bila seznanjena s poslovanjem podjetij, ki jih ima posredno ali neposredno v lasti. Če pa je temu tako, pa sta možni samo dve pojasnili: Nataša Pirc Musar deluje v nasprotju s pravili dobrega gospodarja ali pa Nataša Pirc Musar igra vlogo slamnatega lastnika.”
Ali je torej ta analiza “research” ekipe oddaje Tarča? Erika Žnidaršič za N1 teh informacij ni ne potrdila ne zanikala. “To so javno dostopni podatki, ki smo jih mi prvi objavili v soočenju,” nam je odgovorila v SMS sporočilu.
Tarča ima raziskovalce, tako imenovane researcherje, ki preverjajo najrazličnejše baze podatkov in informacije v času priprave oddaj. To je v velikih medijih običajna praksa. Po informacijah N1 je ta analiza poslovnega omrežja Nataše Pirc Musar in njenega moža prav to – raziskava ekipe Tarče ob pomoči zunanjih sodelavcev. Informacije iz nje pa naj bi ekipa Tarče uporabila tako v soočenju Anžeta Logarja in Nataše Pirc Musar 1. septembra kot v soočenju vseh predsedniških kandidatov 13. oktobra. Obenem pa naj bi bilo teh 22 strani le del analize.
Drugo vprašanje, za zdaj brez odgovora, pa je, kako je analiza oddaje Tarča, ki ga je javno objavil portal Pozareport, prišla v javnost.
“Ruska dača ima vlogo, ki ni poslovno logična”
Nataša Pirc Musar je med drugim 15-odstotna lastnica podjetja Ruska dača, ki ima posredne ali neposredne lastniške deleže v drugih podjetjih, na primer STH Management, Auratus, STH Ventures in Net Pro Shop. Večinski, 85-odstotni lastnik Ruske dače, pa je nemško podjetje Aulon v lasti njenega moža.
“Zakaj bi bil Aulon, ki je registriran za upravljanje z deleži tujih podjetij, lastnik podjetij posredno prek Ruske dače in ne neposredno,” se na primer sprašujejo avtorji analize. “To ni poslovno logično,” pravijo in nadaljujejo, “je pa očitno, da ravno krak Nataša Pirc Musar – Ruska dača – Auratus predstavlja samostojen krak stabilizacije lastniške strukture STH Ventures in da meša transparentnost lastniškega kraka z Aulonom.”
Pri tem pa poudarjajo, da ni jasno, od kod je prišel denar v to omrežje oziroma v podjetje Aulon, ki je “na vrhu” omrežja. Omenjajo pa, da ta kapital vzpostavlja “resno tveganje zaradi neobičajnosti, nepravilnosti in protipravnosti pri prevzemu družbe AG.” Aleš Musar je namreč skupaj z nekdanjima sodelavcema Rokom Habincem in Markom Koničem ob lastninjenju slovenskega podjetja AG iz Slovenije in Črne Gore denar nakazoval v davčno oazo Jersey. Po tem ko je Musar izstopil iz podjetja v Jerseyju, je ustanovil nemško podjetje Aulon, ki je zdaj večinski lastnik Ruske dače.
Nataša Pirc Musar na soočenjih ni neposredno odgovorila na vprašanja o pomenu njenega 15-odstotnega deleža v Ruski dači. V analizi je zapisano, da bi morala biti seznanjena s poslovanjem podjetij, ki jih ima kot 15 odstotna lastnica Ruske dače posredno ali neposredno v lasti. Če ni, deluje v nasprotju s pravili dobrega gospodarja ali pa igra vlogo slamnate lastnice, še piše analiza.
A stvar ni tako črno-bela, pojasnjuje Miha Juhart, strokovnjak za korporativno pravo in profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Osebi, ki ima 15-odstotni delež v podjetju, ni treba poznati vseh podrobnosti o poslovanju tega podjetja in podjetij, ki jih ima to podjetje v lasti. “Če jih ne pozna, torej še ne pomeni, da deluje v nasprotju s pravili dobrega gospodarja ali pa igra vlogo slamnate lastnice,” še dodaja.
Na očitek v soočenju na TV Slovenija, da je lahko tudi slamnata lastnica, če ne pozna podrobnosti delovanja podjetij, v katerih je (ne)posredno lastnica, je Nataša Pirc Musar odgovorila, da slamnata lastnica ni. Danes pa v odgovoru medijem pravi, da je analiza polna napak. Katerih, ni navedla. Je pa zapisala, da “biti dober gospodar pomeni skrbeti za ustvarjanje dodane vrednosti, delovnih mest ter poslovanje v skladu z zakonodajo na določenem prostoru. Bodisi v Sloveniji ali v tujini. Vsa podjetja, ki so ali so bila v (delnem) lastništvu mene ali Aleša, izpolnjujejo vse navedeno.”
“Razvejani organigrami so običajna praksa poslovanja tako v Sloveniji kot v tujini,” je komentirala strukturo lastništva podjetij, ki so v njuni lasti. “Poslovanje na domačem in tujih trgih za zagotavljanje konkurenčnosti in uspešnosti pogosto zahteva ustanavljanje novih podjetij zaradi zagotovitve financiranja in/ali zahtev lokalne zakonodaje, ki ji, tako kot slovenski, vedno dosledno sledimo in delujemo v njenem okvirju,” je zatrdila.
Ponovno je poudarila tudi, da z možem davke plačujeta v Sloveniji, da njuna podjetja izpolnjujejo vse zakonodajne zahteve in da delujejo družbeno odgovorno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje