"Za prihodnost gospodarstva je treba žrtvovati tudi nekaj političnega kapitala"

Janez Janša in Tone Rop na vrhu slovenskega gospodarstva (Foto: Borut Živulovič/BOBO)

Na vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju je danes spregovorilo pet nekdanjih predsednikov slovenskih vlad, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Janez Janša, Lojze Peterle in Anton Rop. Bili so si enotni, da je prvi pogoj za zdravo in močno gospodarstvo stabilno in varno okolje, ki ga mora zagotoviti vlada.

Ob zaključku vrha gospodarstva, ki ga pod sloganom Uglašeni v razvoju danes na Brdu pri Kranju organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so na temo, kako v treh korakih razbremeniti slovensko gospodarstvo in spodbuditi njegovo rast, spregovorili dosedanji predsedniki vlad Alenka Bratušek, Janez Janša in Anton Rop.

Iz tujine pa sta zbrane preko videoposnetka nagovorila tudi Lojze Peterle in Miro Cerar. Vsi so si bili enotni, da je osnovni pogoj za zdravo in močno gospodarstvo, stabilno in varno okolje, ki ga mora zagotoviti vlada.

Po mnenju Lojzeta Peterleta je treba dati gospodarstvu dihati s tem, da se postavijo stabilni pogoje gospodarjenja. “Tudi konkurenčne pogoje, da ne bom svojih prijateljev podjetnikov srečeval na Koroškem, Furlaniji ali na Hrvaškem,” je dejal. Prepričan je, da je mogoče znova doseči, da bi bila Slovenija najprivlačnejša, najugodnejša in najbolj zanimiva za podjetnike. Vendar pa po njegovem mnenju tega cilja ni mogoče doseči s prevelikim stiskanjem gospodarstva in neproporcionalnimi davki, je dejal Peterle.

Cerar je izpostavil, da je “logično in samoumevno, da je gospodarstvo tisto, ki lahko da najboljše pobude. Zato mora biti vlada v stalnem dialogu z gospodarstvom ter po največji možni meri te pobude upoštevati.” Kadar pa vlada ugotovi, da zaradi političnih, finančnih ali ideoloških razlogov za gospodarstvo ne more narediti nekaj dobrega ali mu pomagati, se mora vsaj truditi, da mu ne škodi, je dejal. Pri tem je kot primer napačnega pristopa izpostavil napovedano uvedbo zaostrenih evidenc delovnega časa, ko se namesto kršiteljev z neživljenjsko birokracijo sankcionira celotno gospodarstvo.

Vlada mora biti po mnenju Cerarja tudi zelo premišljena z izjavami. S spreminjanjem napovedi namreč ne zmede le gospodarstvenikov, temveč tudi tuje deležnike ter povzroča slabo predvidljivost in stabilnost poslovnega okolja. “Ne nazadnje pa je zelo pomembno, da je tudi sama vlada dober gospodar, dobro mora gospodariti tudi z javnim premoženjem ter dobro usmerjati delo javne uprave,” je med drugim dejal Cerar.

Bratušek: Danes sem kar malo razočarana

Alenka Bratušek, katere vodenje slovenske vlade je zaznamoval tudi izogib t. i. trojki, se ni strinjala z besedami povezovalca panela, da v Sloveniji vedno z odliko naredimo to, kar nam diktirajo od zunaj, ko pa si moramo sami postaviti cilje in pot, pa da imamo večje težave.

“Če bi nam diktirali od zunaj, (…) Slovenija še danes ne bi bila ekonomsko in finančno suverena,” je dejala. “Če bi vprašali ljudi, ali damo pet milijard za dokapitalizacijo bank, da pomagamo gospodarstvu, da se postavi na noge ter da ohranimo oziroma na novo ustvarimo delovna mesta, bi ljudje odgovorili z ne. Vendar odgovorna javnofinančna politika pomeni, da se vlada odloči za tisto, za kar se je v tistem trenutku odločiti treba,” je dejala. Dodala je, da je bila zato na tokratnem vrhu kar nekoliko razočarana, ko posluša, kako pa zdaj, ko je državi treba pomagati. “Imamo poplave, kljub temu moramo ohraniti odgovorno javnofinančno politiko.”

Dejala je, da to tudi ohranja in znižuje proračunski primanjkljaj, ki je v naslednjem letu predviden na ravni 2,2 milijarde evrov. “Od tega je ena milijarda predvidena za sanacijo po poplavah. Velik del tega bo končal v gospodarstvu, saj gre za infrastrukturne projekte. En del tega pa predvidevamo dobiti nazaj od bank, ki jim je država v letu 2013 pomagala s petimi milijardami evrov,” je bila jasna. Dodala pa je še, da je s strani gospodarstva prišla pobuda proti solidarnostnemu prispevku, ki bi dodatno obremenil plače, ter da bi se to raje storilo z manjšo dodatno obremenitvijo davka na dobiček.

“Odgovorna javnofinančna politika je vsekakor eden od temeljev, ki gospodarstvu dajejo dobro poslovno okolje, upam si trditi, da je javnofinančna politika te vlade vsekakor odgovorna,” je zaključila.

Janša: Na dveh stebrih stabilnosti imamo debel sloj birokracije

Janez Janša, ki je trikrat vodil vlado Republike Slovenije, v njegovem obdobju je Slovenija prešla na evro, prav tako pa se je v času njegovega zadnjega mandata Slovenija spopadla z epidemijo covida-19, rešitve ne vidi v treh korakih. Izpostavil je izobraževanje, prilagojeno potrebam gospodarstva, stabilno okolje za načrtovanje poslovnih potez in fleksibilno delovno zakonodajo, kjer trg deluje v polni meri v obe smeri.

“Smo na poziciji, ki ni tako slaba in bi lahko bilo tudi slabše. Za stabilnost nasploh sta zaslužna predvsem dva stebra. Prvi je gospodarstvo, ki se je po osamosvojitvi rekordno hitro prilagodilo novim razmeram in pokazalo, da je dokaj odporno v kriznih časih, drugi steber pa je lokalna samouprava. Številna mesta in občine so danes nekaj drugega, kar so bila včasih, kar je zasluga županov, ki so v nekaj mandatih dvignili kakovost življenja,” je dejal.

Težava, kot meni, pa je v tem, da imamo na dveh stebrih stabilnosti debel sloj birokracije, ki upravlja s preko 20 tisoč predpisi na državni ravni. Ta sloj je po njegovem prepričanju potreben reforme, kjer se bo ljudi, ki bolje delalo bolj nagrajevalo.

“Nad tem slojem pa imamo sistem upravljanja z državo s tremi vejami oblasti, kjer se spopadata dva koncepta. Na eni strani koncept ustvarjanja, na drugi strani koncept redistribucije. Tu pa imamo velike težave,” je prepričan. Po njegovem mnenju je treba najprej razčistiti temeljne pojme. “Mešajo se pojmi socialne in socialistične države. Socialna je to da ustvarjaš enake izhodiščne možnosti za vse, ne pa da ustvarjaš politiko enakih želodcev,” je dejal. Izpostavil je tudi pojma javno in državno, pri čemer se je navezal na reformo v javnem zdravstvu, kjer se po njegovem ustvarja državno zdravstvo.

Tone Rop, Janez Janša, Alenka Bratušek — Foto: Borut Živulović/Bobo

“Ko bomo razčistili vse pojme, bo na to možno vezati konkretne cilje. Drugače pa bomo še dolgo živeli v državi, kjer se bo predavalo, da je že vsaka potreba človekova pravica, ki jo država mora zadovoljiti. In da mora tisti, ki ustvari več tudi prispevati več za zadovoljevanje tega. To je spirala brez konca in pristanete v situaciji, v kateri je danes Venezuela,” je povedal.

Prepričan je, da je glas gospodarstva kot enega izmed dveh stebrov stabilnosti močan, “oziroma bi lahko bil močan, še bolj pravilno je, da je gospodarstvo močan faktor vpliva, ima pa šibek glas.”

Ob koncu se je dotaknil še financiranja strank s strani gospodarstva, ki v Sloveniji ni dovoljeno, pri čemer je izpostavil Nemčijo, kjer da podjetja lobirajo in se borijo, da bi neka politična opcija podpirala njihove interese. Obregnil se je tudi ob nevladne organizacije in imajo močan glas. “Naslednjič zato na ta vrh povabite še sindikate in nevladne organizacije, saj imajo oni močnejši glas in vpliv od gospodarstva, čeprav je realno stanje popolnoma drugačno,” je zaključil.

“Ne smemo biti kot slon v trgovini s porcelanom”

Anton Rop, katerega mandat je zaznamoval vstop Slovenije v EU, pred tem pa je bil tudi finančni minister ter podpredsednik Evropske investicijske banke, je poudaril pomembnost, da je Slovenija v Evropsko unijo vstopila dobro pripravljena, tudi z varovalkami “pred neumnostjo politike”.

“Če spremljamo, kaj se v preteklosti dogajalo z različnimi slovenskimi vladami, je več kot očitno, da vlade niso ustrezno spremljale gospodarstva in niso bili ustrezno kompatibilni. Imamo primere, ko je v času visoke gospodarske rasti vlada pospešeno investirala na področju gospodarstva in povzročila balone ter bistveno hujšo krizo. Imeli smo eno največjih gospodarskih kriz v času globalne krize. Ter primere, ko je vlada v času krize pretirano varčevala in ni spodbujala gospodarstva takrat, ko bi to morala,” je delo preteklih vlad na kratko strnil Rop.

Po njegovem mnenju temeljno vprašanje ni, koliko se mora slišati glas gospodarstva, ampak predvsem, kako in na kakšen način lahko gospodarstvo in vlada ustrezno sodelujeta in maksimirata velik potencial gospodarstva, za katerega rast mora ustrezne pogoje ustvarjati vlada. Rop meni, da na kar nekaj področjih v preteklosti ni bilo storjenega dovolj. Med drugim je omenil pokojninsko reformo. “Tudi ta, ki je predlagana, to ni,” je prepričan.

“Pred sabo imamo javnofinančna gibanja, ki govorijo, da bodo v naslednjih 10 do 15 letih izdatki na letni ravni narasli za okoli 5 do 6 odstotkov BDP, kar je 3 do 4 milijarde evrov na leto. S tem se mora spopasti in reševati politika,” je opozoril, ob tem pa poudaril, da se tega sicer ni znalo ali moglo lotiti pet vlad. Rop je poudaril tudi pomembno vlogo države pri zelenem prehodu gospodarstva. “To je področje, kjer mora vlada maksimalno podpreti gospodarstvo, podpreti prehod na obnovljive vire energije ter vlagati v energetsko učinkovitost.”

Rop: Davčna reforma je potrebna zlasti pri davku na premoženje

“Po zadnjih podatkih o mednarodni davčni konkurenčnosti v letu 2023 je Slovenija, med 38 državami OECD, na 16. mestu. Slovenija ima torej nadpovprečno uspešen davčni sistem. Zato, ko spreminjamo davčni sistem, ne smemo biti kot slon v trgovini s porcelanom, ampak moramo to delati previdno, strokovno in z znanjem,” je ponazoril.

Med 38 državami OECD je po Ropovih navedbah Slovenija tudi po konkurenčnosti davka na dohodek pravnih oseb na sedmem mestu. “To je dodaten argument, da vlada razmisli, ali bo ta davek naredila manj konkurenčen oziroma kaj lahko na tem področju drugače naredi. Tudi po konkurenčnosti osebnih davkov (dohodnina itd.) smo na 13. mestu,” je dejal.

Glede na podatke pa smo, tako Rop, najslabši pri potrošnih davkih in davkih na premoženje/nepremičnine. “Davčna reforma je potrebna na teh dveh področjih, zlasti pri davku na premoženje in nepremičnine,” je prepričan. Rop je pri tem navrgel podatek, da Slovenija letni ravni iz naslova teh davkov pobere 0,65 odstotne točke BDP, povprečje v OECD je 1,8 odstotne točke, v Franciji pa je ta delež celo 3,75 odstotne točke BDP-ja. “Če bi vsaj za eno odstotno točko dvignili ta davek, bi to pomenilo okoli 700 milijonov evrov na leto, s tem pa bi lahko gospodarstvu zaračunali nekaj manj davka na dobiček. Je pa ta davek treba pametno oblikovati,” je posvaril.

Janez Janša, Alenka Bratušek in Tone Rop (Foto: Borut Živulovič/BOBO)

Po njegovem mnenju je treba določiti, kakšne vrste nepremičnin se obdavčijo, na primer nezasedene, tiste, ki se dajejo v najem ter tiste, ki so kupljene kot dolgoročna naložba. “Če se tega davka lotimo, da bi obdavčili kar vse povprek, se pa konča, kot so se nekateri poskusi,” meni Rop. Prepričan je, da lahko vlada na tem področju relativno zelo hitro izvede spremembe.

“Verjamem, da Slovenija lahko napreduje. Treba pa je opozoriti na ceneni levi in desni populizem, ki ga številne vlade izvajajo vedno znova in znova. Za boljšo prihodnost Slovenije in njenega gospodarstva je treba žrtvovati tudi nekaj političnega kapitala,” je zaključil.

Ob Ropovi omembi davčnih reform je Alenka Bratušek spomnila tudi na veliko razbremenitev stroškov dela, med 2006 do 2008, ko se je ukinjal davek na izplačane plače. “Danes nihče več ne govori, da je bila takrat narejena res ogromna razbremenitev – približno milijarde evrov davka, vseh prihodkov proračuna pa je bilo okoli 8,5 milijarde. Žal z zniževanjem davka niso povedali, kaj se bo naredilo na drugi strani. Prišla je kriza in velik primankljaj. Tudi zato je bila v tistih časih naša kriza mnogo večja in bolj boleča kot kriza v ostalih državah,” je spomnila Bratušek.