Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ob začetku državne proslave ob 31. obletnici osamosvojitve Slovenije na ljubljanskem Kongresnem trgu s svojim prihodom močno odstopala od običajnega protokola. Ko je hodila mimo častne čete, se je namreč ob zvoku aplavza ustavila, se obrnila proti ljudem ter z razprtimi rokami spodbudila k večjemu aplavzu.

Na predvečer dneva državnosti se je na Kongresnem trgu v Ljubljani odvila osrednja državna proslava, ki se je je udeležil slovenski politični vrh, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije in drugih sfer družbenega življenja.

Proslava se je kot po tradiciji začela s protokolarnim delom, in sicer s prihodom častnih gostov. Ob rdeči preprogi sta goste pričakala policijski orkester in Garda Slovenske vojske. Poleg so bili nosilci bojnih zastav Slovenske vojske in praporščaki policije, veteranskih ter domoljubnih organizacij.

Spodbudila glasnejši aplavz

Kot najvišji predstavnik sodne veje oblasti se je po rdeči preprogi sprehodil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, zatem je kot častni gost na proslavo prišel predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Kot prva predsednica državnega zbora v zgodovini Slovenije se je po slavnostni preprogi sprehodila tudi Urška Klakočar Zupančič, njen prihod na državno proslavo pa je močno odstopal od običajnega protokola.

Urška Klakočar Zupančič — Borut Živulović/BOBO

Klakočar Zupančič se je namreč ob zvoku aplavza ustavila in se obrnila proti ljudem, s tem pa obrnila hrbet Gardi Slovenske vojske. Z razprtimi in dvignjenimi rokami je spodbudila h glasnejšemu ploskanju. Pozneje je nadaljevala pot do sedeža. Njena poteza je nenavadna, saj se častni gostje na tovrstnih dogodkih ne ustavljajo. To stori le predsednik države, in sicer v vlogi vrhovnega poveljnika Slovenske vojske med pregledom in poklonom častni četi.

Po mnenju poznavalcev je bil prihod predsednice državnega zbora Klakočar Zupančič, ki kot političarka zaseda enega izmed najvišjih položajev v državi, neprimeren oziroma kot so nam dejali, ‘čez mejo’.