Nenavadna poteza: dvojna predsedniška funkcija za poslanca Svobode

Slovenija 18. Okt 202405:20 6 komentarjev
Tomaž Lah (Foto: Bobo)

Poslanska skupina Svoboda predlaga, da bi namesto Nataše Avšič Bogovič vodenje parlamentarnega odbora za infrastrukturo prevzel Tomaž Lah. Pri tem pa bode v oči, da je bil Lah pred nekaj meseci imenovan že za predsednika preiskovalne komisije. Tudi parlamentarci z najdaljšim stažem se ne spomnijo, da bi kateri od poslancev doslej vodil dve delovni telesi hkrati. Več naših sogovornikov se sprašuje, kako je mogoče, da se k "dvojnemu funkcionarstvu" zatekajo v najštevilčnejši poslanski skupini. Pa tudi, ali bo morda Lah prisluhnil SDS in odstopil s čela preiskovalne komisije.

Ker je Nataša Avšič Bogovič po izvolitvi Boruta Sajovica za obrambnega ministra postala vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda, ne bo več predsednica odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. V tem delovnem telesu naj bi po novem zasedala podpredsedniško mesto, za predsednika odbora za infrastrukturo pa poslanska skupina Svoboda predlaga Tomaža Laha, ki je bil doslej njegov podpredsednik.

Vendar pa je ta predlog (vsaj) nenavaden. Lah je bil namreč maja letos imenovan že za predsednika parlamentarne komisije, ki preiskuje domnevne zlorabe pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter pri financiranju stranke Gibanje Svoboda. V največji vladni stranki in tudi Lah sam poudarjajo, da se vodenje odbora in komisije ne izključuje, a se tudi parlamentarci z najdaljšim stažem ne spomnijo, da bi kateri od poslancev doslej vodil dve delovni telesi hkrati.

Po navedbah naših sogovornikov je še toliko bolj presenetljivo, da se k takšni rešitvi zateka najštevilčnejša poslanska skupina do zdaj, ki ima kar 40 poslancev, mnogi od njih pa ne vodijo nobenega delovnega telesa.

Gregorič: Vprašali me niso, ponudil pa se tudi nisem

Poleg Laha podpredsedniško mesto v odboru za infrastrukturo zaseda še en poslanec Svobode Miroslav Gregorič, ki pa pravi, da ni dobil ponudbe za vodenje tega delovnega telesa. “Vprašali me niso, ponudil pa se tudi nisem. Imam dosti drugega dela in hobijev,” je za N1 dejal Gregorič, ki se je na eni od zadnjih sej odbora zapletel v ostro polemiko z Avšič Bogovič.

Med poslancema Svobode je zavrelo po tem, ko je Gregorič predsednici odbora za infrastrukturo predlagal, da naj zaradi odsotnosti okoljskega ministra Bojana Kumra preloži obravnavo odloka za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2. Avšič Bogovič na to ni pristala, Gregorič pa jo je nato označil za predstavnico jedrskega lobija.

Gregorič je sicer že večkrat spregovoril o svojih zadržkih do projekta JEK2, prejšnji teden pa je kot edini poslanec Svobode glasoval proti odloku za razpis posvetovalnega referenduma. Na vprašanje, ali bi lahko bila odločitev poslanske skupine, da predsedniško mesto v odboru zasede Lah in ne on, povezana z njegovimi pomisleki do projekta JEK2, pa je Gregorič odgovoril, da ne želi špekulirati.

Miroslav Gregorič
Miroslav Gregorič (Foto: Luka Dakskobler/BOBO)

Lah trdi, da bo še naprej vodil preiskovalno komisijo

Laha smo vprašali, ali predlog za njegovo imenovanje na čelo odbora za infrastrukturo morda pomeni, da se bo poslovil od vodenja preiskovalne komisije o Gen-I, podjetju Star Solar in financiranju Gibanja Svoboda. Na kratko nam je odgovoril, da še naprej ostaja predsednik preiskovalne komisije.

A spomnimo, da so v opoziciji imenovanju Laha za predsednika komisije, ki jo je državni zbor ustanovil na zahtevo državnega sveta, nasprotovali, saj so menili, da bo Svoboda tako “preiskovala samo sebe”. Takoj po ustanovitvi komisije so njeni člani iz vrst SDS predlagali zaslišanje kar 70 prič, med njimi tudi Laha in še štirih poslancev Gibanja Svoboda, ki so člani te preiskovalne komisije.

V SDS so nato trdili, da peterica poslancev Svobode ne sme več sodelovati pri delu komisije in da bi moral Lah odstopiti kot njen predsednik. Ker tega ni storil, so ga kazensko ovadili.

V državnem zboru je trenutno 26 delovnih teles, kot navaja poslovnik, pa se pri določanju vodilnih funkcij v njih upoštevata velikost posamezne poslanske skupine pa tudi porazdelitev drugih funkcij v parlamentu. Gibanje Svoboda ima 12 predsednikov delovnih teles, SDS šest, NSi štiri, SD dva, Levica enega, na čelu komisije za narodni skupnosti pa je poslanec madžarske manjšine.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje