Menu Item
Čeprav številni ob omembi študentskega dela najprej pomislijo na gostinstvo, ta dela predstavljajo le majhen del vsega študentskega dela. Številni mladi si želijo delati na strokovnih področjih, mnogi se kasneje pri teh delodajalcih tudi zaposlijo. Vendar na poti do tja opravljajo tudi veliko nenavadnih del: od prevajanja pasjih zvokov, pranja kalčkov, upravljanja podvodnega drona do fotografiranja stopal in molže krav.
Pogosto si kot študentsko delo predstavljamo predvsem delo v gostinstvu, a ta po podatkih e-Študentskega servisa predstavljajo le okoli osem odstotkov dejanskega študentskega dela.
V zadnjih letih namreč na študentskih servisih opažajo, da mladi vse pogosteje povprašujejo po strokovnih delih na področjih, na katerih se izobražujejo. Tako pridobivajo relevantne izkušnje, šolsko teorijo preizkusijo tudi v praksi in razvijejo kompetence, ki jih v šolskem okolju ne morejo. Izstopajo recimo dela na področjih računalništva in programiranja, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing. Številni dijaki in študentje pa si delo poiščejo tudi v prodaji ali pri delu s strankami.
Vendar mladi opravljajo tudi številna nenavadna dela, ki so zanimiva in polna izzivov. Med njimi recimo izstopajo upravljanje podvodnega drona, prevajanje pasjih zvokov, vodenje pasjih tekmovanj, lupljenje čebule in pranje kalčkov. Drugi pa se odločajo za fotografiranje stopal, molžo krav na farmi, gradnjo rolkarskega poligona, izdelavo začasnih tetovaž in kreiranje vsebin za predstavitev prehranskih dopolnil za pse.
Med sanjskimi poklici tudi kmet in nogometaš
Mladi si danes želijo delati v poklicih, ki jim omogočajo osebno rast, ustvarjalnost in priložnosti za razvoj. Kljub sodobnemu načinu življenja veliko mladih sanja o tem, da bi postali kmetje. Delo na kmetiji omogoča stik z naravo in priložnost za pridelavo lastne hrane. Sodeč po lanskoletni raziskavi Deloitte so mladim teme trajnostnega razvoja in okolja zelo blizu.
Mnogi mladi sanjajo tudi o tem, da bi postali profesionalni nogometaši. Športna kariera ponuja slavo, adrenalin in možnost, da svojo strast do športa spremenijo v uspešno poklicno pot. Poklic je trenutno zaradi evropskega prvenstva v nogometu še bolj aktualen in zaželen, so zapisali na e-Študentskem servisu.
Že vrsto let je medicinska sestra ali zdravstveni tehnik sanjski poklic mnogih mladih, ki želijo pomagati ljudem in igrati ključno vlogo v zdravstvenem sistemu.
Veliko mladih sanja o tem, da bi nekoč vodili svoje podjetje in se preizkusili v vlogi direktorja. Podjetništvo ponuja neomejene možnosti za razvoj in rast, kar privlači ambiciozne posameznike. Že v lanski raziskavi Mladi in trg dela je kar 20 odstotkov mladih povedalo, da razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja takoj po šolanju. Kar 30 odstotkov mladih pa je odgovorilo, da želijo dolgoročno imeti svoje podjetje.
Poklica psihologa in forenzičnega psihologa sta izjemno cenjena med mladimi, saj združujeta pomoč ljudem in reševanje kompleksnih problemov. Klinični psihologi in forenzični psihologi igrajo ključno vlogo pri izboljšanju duševnega zdravja in pravosodnega sistema.
Kar 62 odstotkov mladih se zaposli tam, kjer so prej delali kot študentje
Študentsko delo predstavlja pomemben most do redne zaposlitve in omogoča mladim, da se lažje vključijo na trg dela, opažajo na študentskem servisu. Po raziskavi Ninamedie iz leta 2022 se kar 62 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo.
“Študentska dela torej niso zgolj priložnost za zaslužek, temveč tudi dragocena izkušnja, ki mladim pomaga pri kariernem razvoju. Študentsko delo je njihov prvi stik s trgom dela. Skozi raznovrstna dela spoznavajo različne poklice, delodajalce, spoznavajo svoje talente in interese ter razvijajo pomembne veščine,” so še zapisali.
Povprečno mladi zaslužijo 230 evrov mesečno
V povprečju dijaki in študenti delajo 8,3 ure na teden in opravijo 2,5 meseca študentskega dela na leto. Le tretjina dijakov in študentov prejema državno štipendijo, ki v povprečju znaša 112 evrov mesečno. Dve tretjini mladih si s študentskim delom povprečno prislužita še 230 evrov neto mesečno.
Plačilo, ki mesečno ne presega bruto zneska minimalne plače, se ne upošteva pri upravičenosti do državne štipendije, otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca ter subvencije prehrane za učence in dijake, so spomnili na študentskem servisu.
V povprečju si mladi s študentskim delom pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe na leto. Pri študentskem delu se plačujejo prispevki za pokojnino v enaki višini kot pri redno zaposlenih. Pokojninska blagajna pa se pri tem napolni za 84 milijonov evrov.
Minimalna urna postavka je zakonsko določena in se prilagaja minimalni plači. V začetka leta se je minimalna urna postavka zvišala, s 6,92 evra bruto (5,85 evra neto) na 7,21 evra bruto (6,20 evra neto), so spomnili na e-Študentskem servisu. Bolje plačana dela pa prinesejo tudi do 20 evrov na uro.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!