Neobičajen nagovor na tradicionalnem sprejemu: Morali smo zbrati pogum za to sporočilo

Danes je mednarodni dan človekovih pravic. Ob tem Varuh opozarja, da človekove pravice, čeprav so temeljna vrednota naše ustavne ureditve, v praksi prepogosto zdrsnejo na rob političnih prioritet.

Spomnimo, da varuha človekovih pravic Slovenija nima že od 23. februarja, ko se je Petru Svetini iztekel mandat. Institucijo začasno vodi in predstavlja eden od namestnikov varuha Ivan Šelih.

V govoru, ki ga je imel eden izmed namestnikov varuha dr. Jože Ruparčič na tradicionalnem slavnostnem sprejemu ob dnevu človekovih pravic, je izpostavil, da pri dejstvu, da je institucija Varuha že skoraj leto dni brez vodje, ne gre le za organizacijsko ali protokolarno zadrego, ampak za sporočilo. "Sporočilo, da so človekove pravice lahko potisnjene na rob – celo na najvišji državni ravni. Da lahko v državi, ki jih v besedah postavlja visoko, v praksi postanejo drugorazredna tema," je dejal.

Ob tem je opozoril, da ko "človekove pravice postanejo obrobne, obrobni postanejo tudi ljudje, ki jih prizadenejo krivice".

V letu, ko institucija varuha obeležuje svojo 30. obletnico delovanja, namestniki Varuha tako ponavljajo poziv odločevalcem, da je treba obnoviti popolno funkcionalnost institucije in okrepiti sistemske pogoje za njeno delo. "Človekove pravice ne smejo biti zgolj obljuba, temveč vsakodnevna praksa. To terja politično voljo, odgovornost in spoštovanje do vseh, ki v imenu ljudi opravljajo delo v instituciji Varuha človekovih pravic RS," so poudarili.

Na koncu so poudarili še, da verjamejo, da lahko stare pristope nadomestijo z novimi. "In tudi s pogumom, ki terja odgovore in odgovornost, ne glede na moč in kritiko, ki jo bomo morda deležni. Ta pogum, za to sporočilo, smo morali danes zbrati tudi mi," je dejal Ruparčič v imenu vseh namestnikov.

"Človekove pravice je vedno treba braniti"

Nagovor na tradicionalnem sprejemu je imela tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je opozorila, da človekove pravice niso samoumevne in jih je vedno treba braniti. "Zelo hitro smo pripravljeni vehementno obsoditi kršitve, ko gre za okolja, države ali posameznike, ki nam po političnem sistemu, verski ali rasni pripadnosti večinskega prebivalstva, niso blizu. Zelo skromno pa se odzovemo na kršitve človekovih pravic s strani tistih, ki so nam po političnih kriterijih ali drugih interesih bližje," je opozorila.

Je varuh v mandatu te vlade sploh realen?

24. novembra se je sicer iztekel ponovljeni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, na katerem je urad predsednice republike Nataše Pirc Musar prejel 14 prijav.

Državni zbor mora o predlaganem kandidatu za varuha človekovih pravic glasovati v 45 dneh po predložitvi predloga. Varuha izvoli državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev za dobo šestih let in je po poteku mandatne dobe lahko še enkrat izvoljen.

Predsednici republike namreč pri imenovanju varuha človekovih pravic doslej ni uspelo pridobiti zadostne podpore poslanskih skupin. Tako v DZ ni posredovala kandidature njene favoritke Katarine Bervar Sternad, aktualni namestnici varuha Dijana Možina Zupanc pa ni uspelo čez sito DZ. Zadnjemu kandidatu, ki ga je predstavila, Marku Starmanu, pa je podporo že ob predstavitvi odtegnila koalicija.