Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, nepogrešljivih, a zelo ogroženih in degradiranih ekosistemov. Zdrava mokrišča zagotavljajo kakovostno pitno vodo, uravnavajo mikroklimo in podnebje, veljajo tudi za izjemna skladišča ogljika ter blažilce negativnih učinkov poplav in sušnih obdobij.
Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, ki poteka pod sloganom Čas je za obnovo mokrišč!. Kot so poudarili na ministrstvu za naravne vire in prostor, so mokrišča nepogrešljiva za preživetje ljudi in zdrav planet, hkrati pa so trenutno eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil močno degradiran in uničen predvsem zaradi dejanj človeka.
Na ministrstvu si prizadevajo, da bi ta trend degradacije mokrišč obrnili in poskrbeli za njihovo obnovo, je ob tem povedal minister za naravne vire in prostor UrošBrežan in dodal, da mokrišča v velikem delu obnavljajo s projekti za območja Natura 2000, ki so sofinancirani iz državnega proračuna in različnih evropskih finančnih mehanizmov.
V sklopu projektov Natura Mura in zaDravo so v teku najobsežnejše renaturacije rečnih mokrišč v Sloveniji do sedaj. “Renaturacije reke Mure in Drave obsegajo obnovo poplavnih gozdov, mokrotnih travnikov, mlak in večjih mrtvic, obnovo stranskih rečnih rokavov ter obsežne revitalizacije rečne struge,” je pojasnil Brežan.
Zdrava mokrišča zagotavljajo nujne ekosistemske storitve, kot so kakovostna pitna voda, prehranske dobrine, uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo pa tudi učinkovite ponore in izjemna skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot sta suša in poplave. Gre tudi za naravne zbiralnike vode, ki količinsko bogatijo podtalnico in zagotavljajo večino sladke vode, ter naravne čistilne naprave, poimenovane tudi “ledvica pokrajin”, so še poudarili na pristojnem ministrstvu.
Med mokrišča štejemo območja, ki so stalno ali občasno ovodenela, najpogosteje pa jih v naši bližnji okolici poznamo kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek in mlake.
Urška Živulovič/BOBO
Po navedbah ministrstva so mokrišča izpostavljena trikrat hitrejšemu izginjanju kot gozdovi. Od leta 1700 jih je izginilo več kot 80 odstotkov, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov.
Posledično se je za 81 odstotkov zmanjšalo število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč, v obalnih in morskih mokriščih pa za 36 odstotkov. Med razlogi za izginjanje mokrišč pa so človekove dejavnosti, kot so njihovo izsuševanje in zasipavanje mokrišč zaradi potreb kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije ter prekomerno izkoriščanje virov, so opozorili na ministrstvu in dodali, da jih v zadnjih desetletjih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe in širjenje invazivnih tujerodnih vrst.
Urška Živulovič/BOBO
V Sloveniji imamo tudi nekaj mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije. Med te se uvrščajo Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero s Križno jamo ter Rakovim Škocjanom.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!