Menu Item
Boštjanu Vasletu se danes izteka šestletni mandat na čelu Banke Slovenije. Ker državni zbor ni pravočasno potrdil njegovega naslednika, bo naloge guvernerja začasno opravljal Vasletov namestnik Primož Dolenc. Ob tem pa se pojavlja več vprašanj.
Guvernerju Banke Slovenije (BS) Boštjanu Vasletu danes poteče šestletni mandat, naloge guvernerja pa bo s četrtkom začasno prevzel viceguverner Primož Dolenc.
“V skladu s slovensko zakonodajo Dolenc kot namestnik guvernerja prevzema vodenje Banke Slovenije in Sveta Banke Slovenije,” so navedli v centralni banki. A zgodba očitno ni tako preprosta in bi se po ocenah nekaterih poznavalcev slovenskega bančnega sistema zaradi neizvolitve novega guvernerja lahko pojavilo več težav.
Ob tem ne skrivajo nezadovoljstva, da se politikom ni uspelo pravočasno dogovoriti o novem guvernerju, in dodajajo, da s tem škodijo Banki Slovenije.
Kaj vse poraja dvome?
Eno od vprašanj, ki se postavlja našim sogovornikom, je, ali je rešitev, da bo Dolenc začasno vodil tako Banko Slovenije kot Svet BS, ustrezna. Ocenjujejo, da bi duh zakona o Banki Slovenije najbolje odrazila rešitev, če bi položaja zasedla različna viceguvernerja. Kot tak primer navajajo dogajanje leta 2007, ko je po neuspešni kandidaturi Mitje Gasparija za še en mandat na čelu BS vodenje centralne banke prevzel viceguverner Andrej Rant, svetu pa je predsedoval starosta po trajanju mandata, viceguverner Ivan Ribnikar. Dolenc je bil med štirimi sedanjimi viceguvernerji na to mesto imenovan kot predzadnji.
Naši sogovorniki tudi opozarjajo, da ga je za namestnika guvernerja pooblastil Boštjan Vasle, ki pa se mu mandat z današnjim dnem izteče, zato ocenjujejo, da hkrati potečejo tudi pooblastila, ki jih je dal Dolencu.
Več vprašanj se poznavalcem postavlja tudi glede zastopanja Banke Slovenije v Svetu Evropske centralne banke (ECB), med drugim, ali začasni vodja BS ohrani glasovalne pravice, ki jih imajo v tem organu guvernerji. Na Banki Slovenije so nam na vprašanje, ali bodo pristojnosti začasnega vodje znotraj ECB kakorkoli okrnjene, odgovorili: “Po dosedanji praksi ECB bo v skladu z Rules of Procedure predstavnik Banke Slovenije vabljen na seje Sveta Evropske centralne banke, kjer pa ne bo imel glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike. V Banki Slovenije upamo, da bo vprašanje imenovanja guvernerja rešeno v čim krajšem možnem času, saj je sodelovanje pri odločitvah s področja denarne politike za Slovenijo izjemnega pomena.” Dodali so, da naj se s podrobnejšimi vprašanji o pristojnosti v Svetu ECB obrnemo na Evropsko centralno banko.
Svet ECB je najvišji organ odločanja v ECB, pristojen tudi za določanje obrestnih mer in izvajanje denarne politike. Običajno se sestaja dvakrat mesečno. Vsakih šest tednov oceni gospodarska in denarna gibanja ter sprejme sklepe o denarni politiki. V prvih štirih mesecih letošnjega leta bo o obrestnih merah odločal na treh zasedanjih, in sicer 30. januarja, 6. marca in 17. aprila.
Nekaterim poznavalcem delovanja BS in ECB se postavlja vprašanje, ali bi bil Dolenc primeren zastopnik BS v Svetu ECB. Dvome jim poraja tudi to, ker je član nadzornega odbora enotnega mehanizma nadzora, sistema bančnega nadzora v Evropi.
Primož Dolenc je centralno banko začasno že vodil od maja 2018, ko je dotedanji guverner Boštjan Jazbec predčasno končal mandat zaradi odhoda na novo evropsko funkcijo, do konca istega leta.
Zakrožilo novo ime
Do posvetov predsednice republike Nataše Pirc Musar z vodji poslanskih skupin o novem kandidatu za guvernerja bo po neuradnih informacijah prišlo konec prihodnjega tedna. V njenem uradu so sicer skrivnostni. Na vsa vprašanja o novem predlogu odgovarjajo zgolj, da postopka do posveta s poslanskimi skupinami ne komentirajo. Neuradno pa je mogoče slišati, da se glede novega kandidata predsednica države še ni odločila.
V javnosti se kot možna izbira omenja generalna direktorica sekretariata in sekretarka organov odločanja ECB Petra Senkovič, a nekateri naši viri pravijo, da so se v uradu o njej (podrobneje) pozanimali šele, ko je njeno ime zakrožilo v javnosti. Vendar pa Senkovič ni finančnica – po izobrazbi je doktorica prava, njene sedanje zadolžitve pa so predvsem organizacijske narave. V preteklosti je na ECB vodila pravno službo, še prej pa je bila zaposlena v zasebni odvetniški pisarni v Parizu. Več naših sogovornikov pa je ocenilo, da pomanjkanje izkušenj v bančništvu ni dobra popotnica za dobro vodenje BS.
Ko sta si premier in predsednica republike kazala mišice
Iskanje novega kandidata je posledica nesposobnosti, da bi se predsednica republike in koalicija uskladili, kdo od sedmerice, ki se je prijavila na lanski julijski razpis, bi bil najprimernejši za guvernerja. Koalicija je vztrajala pri državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec, ki jo je predlagal nekdanji finančni minister Dušan Mramor, na guvernerski funkciji pa sta jo želela tudi finančni minister Klemen Boštjančič in premier Robert Golob.
A je Pirc Musar v državni zbor poslala predlog za imenovanje nekdanjega premierja Toneta Ropa. “Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat za vodenje Banke Slovenije v mandatu 2025–2031,” je pospremila svojo izbiro.
S svojim predlogom pa ni uspela. Na tajnem glasovanju je Rop dobil 24 poslanskih glasov, za izvolitev na guvernersko funkcijo pa bi jih potreboval 46.
Predsednica republike se je nato odločila, da ne bo ponovila razpisa za guvernerja BS in da tudi ne bo izbrala nikogar od prijavljenih na julijski razpis. Kako bo torej prišla do novega kandidata, pa ni razkrila. Spomnimo, da so se poleg Ropa in Jazbec sredi lanskega leta prijavili še viceguverner Banke Slovenije Milan M. Cvikl, nekdanji predsednik SID banke Sibil Svilan, izvršni direktor Delavske hranilnice Miha Mihič, sedanji guverner Boštjan Vasle in kandidat, čigar ime javno ni znano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje