Neuspeh v New Yorku ne bi bil poraz Slovenije, ampak "poraz celotnega Zahoda"

Uroš Kokol/N1

6. junij bo dan D za Slovenijo in njeno diplomacijo: v Generalni skupščini Združenih narodov bo glasovanje o kandidatkah za mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN. Slovenija se za to prestižno mesto poteguje v vzhodnoevropski skupini držav, njena tekmica pa je Belorusija. Slovensko kandidaturo, trgovanje z glasovi, pomisleke o Sloveniji, možnosti za uspeh in posledice morebitnega neuspeha sta v oddaji N1 STUDIO komentirala dolgoletna diplomata in nekdanja stalna predstavnika Slovenije pri ZN v New Yorku, dr. Ernest Petrič in Roman Kirn.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v New York v nedeljo odpotovala dobre volje, ocenila je namreč, da ima Slovenija, sicer edina država s konkurenco v skupini držav, kjer kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, dobre možnosti za uspeh. S to oceno se – “v danih razmerah” – strinja tudi Ernest Petrič, saj bi bila Belorusija v kakšnem drugem času “resnejši kandidat”. “V tej situaciji pa sem optimist,” je poudaril in spomnil, da je na glasovanjih v Generalni skupščini ZN več kot 140 držav že trikrat podprlo resolucije, ki so od začetka invazije na Ukrajino obsojale Rusijo.

Roman Kirn pa tokratno glasovanje pričakuje “vznemirjeno”, saj razmere v mednarodni skupnosti danes niso primerljive s preteklostjo, ko se je Slovenija že dvakrat potegovala za mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN: leta 1997 uspešno, leta 2011 pa neuspešno – izvoljen je bil Azerbajdžan. “Danes smo na žalost vrženi v kandidaturo, kjer smo postali žrtev geostrateškega rivalstva, ki ni samo posledica vojne v Ukrajini,” je ocenil.

Če Slovenija ne bo izvoljena, tako Ernest Petrič, to nikakor ne pomeni njenega poraza, temveč “poraz celotnega Zahoda”.

Glasovanja za mesto nestalnih članic, ki se zavlečejo v daljše časovno obdobje, celo do več tednov, v Združenih narodih niso neznanka. Število glasovalnih krogov namreč ni omejeno.

Dolgega glasovanja tokrat Roman Kirn ne pričakuje. Po njegovih besedah bo več znanega že po prvem krogu. “Kandidature za Varnostni svet ZN so takega tipa, da se trguje in Belorusija je imela čas za trgovanje. Te zaveze praviloma trajajo samo za prvi krog glasovanja, po drugem krogu so veleposlaniki svobodni, podvrženi so drugim kriterijem, prioritetam in se lahko zgodijo spremembe.”

Drugi krog bo predvidoma nakazal trend, nato pa bodo napovedi po Kirnovih besedah lahko bolj realne … “Zanesljivo pa ne bo izvoljena Belorusija,” je ob tem poudaril Ernest Petrič.

Spregovorila sta tudi o trgovanju z glasovi, ki je v generalni skupščini stalnica že leta. Kako se ga iz časov, ko sta službovala v New Yorku, spominjata sogovornika?

Kakšna protikandidatka je Belorusija, ki je kandidaturo napovedala leta 2007? “Sebi in javnosti nimam težav reči, da je Slovenija boljša kandidatka, a to nam samo po sebi še ne prinaša zmage,” je dejal Roman Kirn. Kaj pa je po njegovem naše glavno breme? In koga bi lahko podprla Kitajska, ena od petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN?

Slovenska kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN je polemike sprožila tudi doma. Ob tem, ko je Slovenija na beloruske očitke, da je marioneta Zahoda, odgovorila, da kandidaturo vodimo samostojno, je nekdanji premier Janez Janša sporočil, da je “Slovenija kandidaturo vložila na izrecno prošnjo ameriških in evropskih zaveznikov v EU in Natu, ki nudijo slovenski diplomaciji vsestransko pomoč pri zagotavljanju podpore v Generalni skupščini”. Bi lahko takšne izjave slovenski kandidaturi dejansko škodovale?

“Velika naivnost bi bila ne verjeti, da te stvari pridejo in v prestolnice vseh držav in v New York,” je ocenil Roman Kirn. Dodal je: “Z izjavo prvaka SDS smo dali močan protiargument v roke Belorusiji in Rusiji.”

“Tisti, ki nas poznajo, tisti, ki poznajo Evropo, vendarle vedo, kdo je Slovenija in kje stoji,” pa je komentiral Ernest Petrič. Ob tem, da smo članica EU in Nata, mora po njegovem slovenska diplomacija najti način, kako povedati, da Slovenija “ni kmet na šahovnici”.

Gosta sta ocenila tudi, ali bi morala vlada odstopiti v primeru neizvolitve. K temu je namreč v primeru neuspeha že pozval Janez Janša …