Menu Item
Ko pomislite na sprehod v naravi s svojim ljubljenčkom, verjetno ne razmišljate o nevarnostih, ki ob tem prežijo na vas. Spomladi in poleti lahko v gozdu ali parku opazite strupene gosenice, ki niso videti nevarne, a lahko povzročijo resne težave tako ljudem kot psom.
Majhne kosmate gosenice, ki se premikajo v kolonah, so morda res videti prikupno – a opazujte jih le z razdalje ali skozi fotografski objektiv, saj so nevarne tako za ljudi kot živali, prav tako spadajo med drevesne škodljivce. Rečemo jim sprevodni prelec.
Poznamo hrastov in pinijev sprevodni prelec. Prva vrsta napada predvsem hrast, lahko tudi brezo, gaber, kostanj in bukev. Gosenica pinijevega sprevodnega prelca pa napada bor in cedro. Posledica obžiranja dreves sta izguba listov ali iglic in večja občutljivost dreves za druge škodljivce, opozarjajo na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Če opazimo zapredke prelcev v parkih ali na drugih javnih površinah v mestih, to sporočimo občini. Če zapredke opazimo v gozdu, to sporočimo pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije.
Gosenice živijo v krošnjah dreves, in sicer v zapredkih na deblu ali vejah. Ponoči se prehranjujejo, v jutranjih urah pa se vračajo iz krošenj v gnezda. Premikajo se v vlakcih oziroma sprevodih, od tod tudi njihovo ime.
Medtem ko hrastov sprevodni prelec najdemo po vsej Evropi, predvsem v hrastovih gozdovih, se pinijev sprevodni prelec pojavlja predvsem na borih na Primorskem. Gosenice prve vrste so aktivne od maja do sredine julija, potem pa se zabubijo v gnezdih. Po treh tednih se izležejo metulji. Gosenice pinijevega sprevodnega prelca so najbolj aktivne v sončnih zimskih dneh ter marca in aprila.
Zakaj so gosenice prelcev nevarne za ljudi in živali?
Gosenice prelcev imajo na telesu drobne in lomljive strupene ožigalne dlačice, ki so obrambni mehanizem pred plenilci, na primer pticami in malimi glodalci. Te dlačice vsebujejo toksin (strupene beljakovine), ki povzroča sproščanje histamina.
Ob stiku s kožo govorimo o goseničnem dermatitisu oziroma lepidopterizmu. Vnetje se kaže s srbenjem in rdečkastimi, privzdignjenimi izpuščaji, ki so lahko celo mehurčkasti.
Če strup pride v stik z očmi ali dihali, lahko povzroči vnetje očesne veznice in žrela, redkeje pa tudi težave z dihanjem in astmo. Na NIJZ so potrdili nekaj hudih alergičnih reakcij pri ljudeh, ki so bili gosenicam močno izpostavljeni. Težave nastopijo po neposrednem stiku z gosenicami, dovolj pa je lahko že prenos dlačic po zraku.
Prva pomoč
Ob stiku z dlačicami gosenic prelcev na NIJZ svetujejo, da oblačila posesamo in jih čim previdneje slečemo. Tako poskrbimo, da čim manj dlačic pride do kože. Pomembno je, da oblačila operemo ločeno od drugih oblačil.
S prizadete kože lahko dlačice odstranimo s samolepilnim trakom, nato pa jo nežno speremo z milom in vodo. Posušimo jo brez dotikanja – če uporabimo sušilnik za lase, naj piha hladen zrak, lahko pa se posušimo tudi na zraku. Srbeče mesto hladimo z ledom.
Pogosto je potrebna tudi zdravniška pomoč, zdravljenje pa je simptomatsko, kar pomeni, da lajšamo nastale težave.
Pazite na radovedne smrčke
Kužki, ki na sprehodih vohljajo naokoli, lahko zelo hitro pridejo v stik s strupenimi gosenicami. Najpogosteje, ko se gosenice premikajo z enega mesta prehranjevanja na drugega, dovolj pa so že strupene dlačice, ki jih prenaša veter.
Pred srbečimi izpuščaji in oteklino, ki je najpogostejša oblika reakcije pri človeku, kužke v glavnem ščiti dlaka.
Najbolj nevarno je, da pes zagrabi gosenico ali da pride v stik s sluznico. Stik s tako veliko količino dlačic lahko povzroči zelo hudo vnetje in otekanje sluznice ustne votline, jezika in grla. To žival najpogosteje pokaže tako, da se s tačkami zaradi bolečine drgne po gobčku.
Znaki, da je nekaj narobe, so pretirano slinjenje, oteženo dihanje in pogosto ter oteženo požiranje. Če ne ukrepamo, lahko celo odmre tkivo jezika, opozarjajo na veterinarski kliniki Zajc&Co.
Če žival dlačice zaužije, obstaja nevarnost vnetja želodčne in črevesne sluznice, kar se kaže skozi bolečine v trebuhu, bruhanje in drisko. Dlačice, ki jih prenaša veter, pa lahko povzročijo vnetje očesnih veznic in vek ali celo poškodbo roženice.
Ključno je, da ljubljenčka ob navedenih simptomih hitro odpeljemo v najbližjo veterinarsko ambulanto. Če sami prepoznamo, da so težave posledica stika z gosenico, lahko prizadeto mesto psu že sami temeljito speremo, pri tem pa seveda uporabimo rokavice.
Veterinar lahko poskrbi, da žival nima alergijske reakcije, aplicira protivnetna in protibolečinska zdravila ter po potrebi uvede druga podporna zdravljenja, še dodajajo veterinarji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
