Menu ItemVročinski val traja zgolj nekaj dni, pa v ljubljanskem UKC že opažajo večje število bolnikov, ki zaradi visokih temperatur potrebujejo zdravniško pomoč. Kako se obnašati v teh vročih dneh? Kako ukrepati v primeru težav in kdaj obiskati zdravnika?
Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Petra Radšela v naši največji bolnišnici že opažajo večje število bolnikov, ki zaradi vročinskega vala potrebujejo zdravniško pomoč.
Med drugim gre za poslabšanje srčno-žilnih in kroničnih pljučnih bolezni, astme, možgansko in srčno kap, prihaja pa tudi do poslabšanja psihičnih stanj in samomorilnosti. Po besedah Radšela so med najbolj ogroženimi otroci, starejši in kronični bolniki. “Taki vročinski valovi so namreč velika obremenitev za telo, še posebej za srčno-žilni sistem,” pravi.
Ljudem svetuje, da se — če je to le mogoče — v najbolj vročih urah dneva skušajo zadrževati v notranjih hladnejših prostorih, da se umaknejo v senco ali pa ohladitev poiščejo na kopališčih. “Delovanje telesa pri temperaturah, ki se približujejo telesni temperaturi, je zelo oteženo. Ko je vlažnost v ozračju relativno visoka, pa je tudi potenje slabše. Ker izgubljamo tekočino, kri postane gostejša,” pojasni.
Zato je izjemno pomembno, da v teh vročih dneh pijemo dovolj tekočine, strogo odsvetovano pa je uživanje drog in alkohola. Ta namreč zmanjša občutek potrebe po tekočini pa tudi znake začetne dehidracije in pregretja. Tudi fizično aktivnost je treba omejiti na jutra in večere. “Vsaka fizična aktivnost namreč dodatno generira toploto v našem telesu.”
Kdaj obiskati zdravnika?
Razlogov, zakaj se bolezenska stanja poslabšajo, je po besedah Petra Radšela več: od visokih temperatur do ozona, neposredne izpostavljenosti soncu, tudi puščavskemu prahu. Ne le število zapletov, ob vročinskih valovih se poveča tudi število smrti, zato svetuje, da ste pozorni na znake, ki lahko ogrožajo vaše življenje.
Glavobol, utrujenost, razdražljivost, pospešen pulz in dihanje so simptomi blagega pregretja. “Vsako nenormalno počutje je lahko že prvi alarm. Ob vsakem glavobolu seveda ne bomo šli k zdravniku, moramo pa se vprašati, ali je takšno počutje povezano z vročino, in takšnega človeka umakniti s sonca. Dati mu moramo tudi dovolj tekočine,” svetuje Radšel.
Če tega ne storimo, se lahko pojavijo zelo nespecifični znaki toplotnega udara. Gre za motnjo zavesti, zaspanost, alarmantna sta tudi srčni utrip nad 100 na minuto, in pospešeno dihanje, ki se približuje 30 vdihom na minuto. “Na začetku, ko je človeku vroče, se poti in ima toplo kožo, kasneje pa se to lahko obrne in koža postane hladna, saj krvni tlak pade. Takrat smo že v zelo nevarnem območju, ko pride do večorganske odpovedi in marsikdo umre.”
Pri takšnih simptomih je treba nemudoma poklicati 112, v prav vseh fazah pa človeka skušati ohladiti. Najprej ga umaknemo v senco, mu ponudimo tekočino in ga postopoma ohlajamo z mokrimi obkladki. “Če človek pregret skoči v vodo, ne bo pomagalo. Pri tistih ogroženih je to lahko zelo hud šok za telo. Ko se telo ohlaja, so žile zelo razširjene, ob skoku v mrzlo vodo pa se skrčijo, kar lahko obremeni srce. Tak skok se konča slabo.”
Radšel še opozarja, da moramo biti v času vročinskega vala še posebej pozorni na dojenčke in otroke, ki ne znajo povedati, da je nekaj narobe oziroma da se slabo počutijo. Še posebej kritične točke so avtomobili, v katerih je lahko že nekaj minut usodnih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje