Neverjetni aparat, ki rešuje življenje, ko odpovedo srce in pljuča

Foto: UKC Ljubljana

V UKC Ljubljana letos zaznamujejo 30 let podpornega zdravljenja z zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO). V zadnjih 30 letih so z ECMO zdravili 115 otrok.

V UKC Ljubljana letos zaznamujejo 30 let podpornega zdravljenja z zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO), torej invazivno in najbolj zahtevno obliko pomoči bolnikom z odpovedjo srca ali pljuč, ki začasno nadomesti delovanje teh dveh organov. V zadnjih 30 letih so v UKC Ljubljana z ECMO zdravili 115 otrok, so danes pojasnili strokovnjaki.

Od 115 otrok, ki so jih zdravili, so štirje terapijo potrebovali dvakrat. Preživela je polovica otrok in več kot polovica novorojenčkov, je danes izpostavila predstojnica Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok Petja Fister. Otroci to zdravljenje najpogosteje potrebujejo zaradi težav z dihali, prirojenih srčnih napak in septičnega šoka. Dodala je, da tovrstno zdravljenje prinaša veliko zapletov, zato se zanj odločijo, kadar ima otrok z drugo podporo manj kot 20-odstotno možnost preživetja.

Večina otrok se normalno razvija

Upokojeni dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike, ki je zdravljenje z ECMO prinesel v Slovenijo, Janez Primožič je medtem izpostavil, da se večina otrok, ki to zdravljenje uspešno prestane, normalno razvija.

Kot dejal, so sledili ideji, da slovenskim otrokom zagotovijo enake načine zdravljenja v enoti za intenzivno terapijo kot drugje v sodobnem svetu. “ECMO je bila ena taka stopnica, ki smo jo morali prestopiti,” je orisal.

Med zdravljenjem z ECMO nedelovanje bodisi srca ali pljuč nadomestijo z mehansko podporo, medtem ko si prizadeti organ opomore oziroma dokler ga ne nadomestijo s presajenim organom, je pojasnil strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Izpostavil je, da je za uspešno zdravljenje potrebno odlično sodelovanje pediatrov, intenzivistov, kirurgov, predvsem pa medicinskih sester, ki res ves čas bdijo nad tako hudo bolnim otrokom.

Pomen zdravstvene nege otroka, ki prejema to zdravljenje, je izpostavila tudi glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok Marina Lukić. Medicinske sestre, ki za otroka skrbijo, morajo aparat ECMO dobro poznati in biti zelo pozorne na vse spremembe ter imeti ustrezno znanje, je dejala.

Pedagoška medicinska sestra Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok Slobodanka Pance je medtem poudarila pomen ustrezne izobrazbe za sestre, ki za otroka skrbijo med zdravljenjem. “Zelo pomembno je, da imamo v enoti intenzivne terapije medicinsko sestro, ki vseskozi izvaja izobraževanje, tudi če v enoti intenzivne terapije ni otrok, ki se zdravijo z ECMO,” je zatrdila.

Spregovorila sta tudi Lara in Marko, ki sta tovrstno zdravljenje v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana uspešno prestala.

Lara je bila leta 1994 prva bolnica, ki so jo po zdravstvenih zapletih po rojstvu uspešno zdravili z ECMO. Na ECMO priklopljena, ko je bila star le en dan. “Tega se ne spominjam, so mi pa o tem neverjetnem dogodku pripovedovali starši. Kasneje pa sem o tem tudi sama veliko brala. Zahvalila bi se vsem, ki so mi omogočili, da danes živim,” je povedala danes.

Marka, ki se je rodil leta 2015, so pri treh letih na ljubljanski pediatrični kliniki zdravili zaradi septičnega šoka ob meningokokni sepsi.