Menu Item
Predstavniki več nevladnih organizacij so predstavili pobudo in peticijo za izboljšanje postopkov integracije s poudarkom na izboljšanju tečajev učenja slovenščine za tujce.
Predstavniki nevladnih organizacij Adra Slovenija, Medkulturni dialog in Kulturno društvo Gmajna so danes na novinarski konferenci predstavili pobudo in peticijo za izboljšanje postopkov integracije s poudarkom na izboljšanju tečajev učenja slovenščine za tujce. Prepričani so namreč, da so za lažjo integracijo tujcev potrebne sistemske spremembe.
Kot so zapisali v pobudi, je imelo v Sloveniji lani dovoljenje za stalno in začasno prebivanje 244.923 priseljenk in priseljencev iz 176 držav, petih kontinentov in številnih jezikovnih in kulturnih ozadij.
V peticiji, ki so jo danes predstavili, poudarjajo, da je jezikovna integracija temeljni sklop vladne strategije vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije, ki jo je sprejela vlada novembra leta 2023. Strategija prepoznava znanje slovenskega jezika kot prvi pogoj uspešnega in učinkovitega vključevanja tujcev v slovensko družbo.
“Četudi pozdravljamo ambicije vladne integracijske strategije, se sprašujemo, ali bo strategija uspešno zaživela v praksi, še posebej v luči nezadostne strukturne podpore za izvajanje tečajev in opravljanje izpitov. Izobraževanje tujcev ima operativne pomanjkljivosti, povezane s pomanjkanjem strokovnega kadra, izobraževalnih centrov in podpornih storitev,” so zapisali v peticiji.
Predstavili so 12 predlogov in zahtev, ki bi omogočila hitrejšo in učinkovitejšo integracijo tujcev. Priseljenci želijo za boljšo integracijo s tečaji slovenščine začeti hitreje po prihodu v Slovenijo in se jezika učiti v majhnih in homogenih skupinah. Zahtevajo višje število brezplačnih ur slovenskega jezika, še posebej za osebe iz neslovanskih jezikovnih okolij in več brezplačnih tečajev za višje jezikovne ravni (B1, B2, C1, C2) in tečajev slovenskega strokovnega jezika.
Zavzeli so se tudi za kvalitetnejše zasnovane programe učenja, več ur za utrjevanje snovi in pripravo na izpit, kvalitetnejši in pestrejši nabor literature in gradiv, intenzivnost in kontinuiteto tečajev, prilagojene tečaje za starejše osebe, prilagojene termine tečajev za zaposlene, prisotnost kulturnih mediatorjev in prevajalcev in izboljšanje obveščenosti o tečajih.
“Nihče ne trdi, da stvari stojijo na istem mestu, vseeno pa se izboljšujejo tako počasi, da ne dohitevajo števila tujcev, ki se priseljujejo,” je zatrdila Aigul Hakimova iz Kulturnega društva Gmajna. Za tujce se pojavljajo tudi številne sistemske ovire, kot je stavka upravnih enot, ki pa jih v pobudi niso izpostavljali.
Poudarila je, da so vse zahteve nastale v dialogu s priseljenci. “Opažamo, da se v Sloveniji dogajajo posveti na različnih ministrstvih, pripravljajo se strategije ampak ključno vprašanje tukaj je, v kakšni meri so vključeni priseljenci in priseljenke, se pravi tisti, ki jih ti ukrepi neposredno zadevajo,” je dejala. Priseljence in njihove interese tako običajno predstavlja nevladni sektor.
“Mi ne promoviramo migracij ali pa beguncev, ampak promoviramo učenje slovenskega jezika v Sloveniji za ljudi, ki tukaj že živijo,” je medtem zatrdil Furkan Guner iz Društva Medkulturni dialog. Prepričan je namreč, da je znanje in razumevanje jezika ključno za integracijo.
Organizacije so peticijo javno objavile pred dvema tednoma, do zdaj pa jo je podpisalo že 478 oseb. Po besedah predstavnice organizacij Adra, Kulturno društvo Gmajna in Infokolpa Katja Utroša bodo podpise zbirali tudi v prihodnje, saj bodo ti peticiji dali večjo težo, ko jo bodo predstavili relevantnim inštitucijam.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje