Menu Item
Potem ko je v petek na celjskem okrožnem sodišču odpadel narok v primeru smrti še ne dveletnega dečka, ki je lani umrl v razgretem avtu, in je na nevzdržne razmere na sodiščih ogorčena opozorila tamkajšnja sodnica, so se oglasila še druga okrožna sodišča po državi. Trenutno stanje je nevzdržno, destruktivno vpliva na delo sodišč in je na meji zakonitosti do udeležencev v postopku, opozarjajo. Še več: na novomeškem sodišču je prav zaradi kadrovske podhranjenosti pravosodne policije odpadla kar polovica obravnav v sojenju moškemu, ki je bil obtožen dveh najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo. V strahu, da bi to ogrozilo glavno obravnavo, je predsednica senata zapor prosila, naj pripornika premesti tja, od koder ga bodo pravosodni policisti lahko privedli na sodišče.
Kot smo poročali na N1, je na celjskem okrožnem sodišču v petek odpadel narok v sojenju materi še ne dveletnega dečka, ki je lani umrl v razgretem vozilu v Sv. Lovrencu pri Preboldu, in njenemu partnerju. Sodišče so namreč iz celjskega pripora obvestili, da zaradi kadrovskih težav in pomanjkanja pravosodnih policistov obtoženega na obravnavo ne morejo pripeljati.
Sodnica Maja Manček Šporin je opozorila, da tovrstni primeri postajajo redna praksa, s prstom pa pokazala na ministrstvo za pravosodje, ki je z ustrezno kadrovsko politiko dolžno zagotoviti nemoteno delovanje pravosodnega sistema. “Sicer se bomo začeli kmalu srečevati z izpuščanjem pripornikov, ki jim država ni bila sposobna zagotoviti sojenja v času, ki je še sorazmeren z grozečo kaznijo zapora. Pristojne zato sprašujem – kdo bo kriv takrat,” je bila ostra Manček Šporin.
Zakon o kazenskem postopku sicer predvideva, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtoženec ni obsojen, ga mora sodišče iz pripora izpustiti.
Prikimala ji je tudi predsednica istega sodišča Petra Giacomelli, ki je dejala, da na podobne težave sodišča opozarjajo že več let, a zdaj se po njenih besedah situacija zelo hitro in drastično slabša ter že blokira tekoče poslovanje sodišča, “in to v pripornih zadevah, ki so že po samem zakonu nujne”. Po njenih besedah je samo v juniju odpadlo kar 35 narokov.
K temu je, je povedala, pripomogel tudi enormno povečan pripad pripornih zadev zaradi kaznivega dejanja “Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države”, priporniki pa so po njenih besedah napolnili pripore in več kot podvojili število pripornih zadev na sodiščih.
Nevzdržno in na meji zakonitosti
Stanje je identično na skoraj vseh okrožnih sodiščih po državi. Situacija se je začela slabšati med epidemijo covida-19, v zadnjih dveh letih pa se je drastično poslabšala. “Praksa zavodov je postala nevzdržna za delo sodišč in je že na meji zakonitosti do udeležencev, ki jim je bila odvzeta prostost, saj se sami ne morejo udeleževati postopkov na sodiščih, kljub temu da bi si tega želeli,” opozarja tudi podpredsednica okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu Frančiška Fišer.
S točnim številom odpovedi obravnav ni mogla postreči, saj tovrstne statistike na slovenjgraškem okrožnem sodišču ne vodijo. “Dogaja pa se, da zavodi pošiljajo že standardizirane odgovore zgolj en dan pred predvidenim narokom, da privoda zaradi kadrovskih težav ne bodo izvedli ter da naj uporabimo videokonferenco, ki pa jo je nemogoče organizirati v roku 24 ur ali manj,” je dejala. Ob tem mora sodišče izdati še ustrezen sklep, kar zahteva zakon, v zaporu na Dobu pa zahtevajo celo vnaprejšnjo rezervacijo videokonference.
V takih primerih mora sodišče o preklicu obravnave obvestiti priče, izvedence in sodnike porotnike, “vse pa običajno tik pred zdajci, saj obvestila o nemožnostih privedb prejemamo kratek čas pred razpisano obravnavo, včasih celo isti dan zjutraj”, dodaja Giacomelli.
Obtožen dveh najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, odpadla pa polovica obravnav
Na okrožno sodišče v Kopru pripornikov iz koprskega zapora letos niso pripeljali v 14 primerih, lani v 63, leto prej pa so zabeležili 81 odpovedi spremstev.
Zaradi kadrovske stiske v vrstah pravosodnih policistov so morali v Kranju v zadnjem letu odpovedati 32 obravnav, v Murski Soboti šest, na Ptuju so obravnave odpadle v 24 kazenskih zadevah, v posamezni zadevi tudi večkrat. Še slabše je v Novem mestu, kjer je bilo v fazi predobravnavnega naroka in glavne obravnave kar 179 odpovedi spremstev obtožencev.
Pravosodna svetnica iz tamkajšnjega kazenskega oddelka Tina Radešček Jarc je za N1 stanje ponazorila tudi s konkretnim primerom. Moški je bil obtožen dveh najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Ker pravosodnih policistov ni bilo dovolj, je kar polovica narokov oziroma glavnih obravnav odpadla.
Ker je to predstavljalo resno grožnjo tudi za uspešno izvedbo glavne obravnave, je na koncu predsednica senata direktorja zavoda pisno pozvala, naj predlaga premestitev pripornika.
Katastrofa z organizacijskega, stroškovnega in časovnega vidika
Tina Radešček Jarc je poudarila, da trenutno stanje “destruktivno vpliva na delo sodišča”, saj podaljšuje kazenske postopke. To je še posebej problematično, ko se obtoženci nahajajo v priporu, prav ti postopki pa bi morali teči neprekinjeno in nemoteno. Odpovedi spremstev zaradi kadrovske podhranjenosti v prvi vrsti ogrožajo procesne pravice obtožencev. Skladno s temeljnimi načeli kazenskega procesnega zakona si mora namreč sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da se onemogoči kakršnakoli zloraba pravic.
Še posebej pravice pripornikov so v primerjavi s pravicami, ki jih imajo zaporniki, omejene, zato si priporniki želijo, da se kazenski postopki zaključijo kar se da hitro. “Po izreku sodbe večinoma prosijo, da jih še pred njeno pravnomočnostjo premestijo iz pripora v zapor.”
Ker zavodi za prestajanje kazni o odpovedi spremstva sodišče velikokrat obvestijo izjemno pozno, “sodniku dejansko odpade obravnavni dan, kar posledično vpliva tudi na reševanje drugih, nenujnih spisov, za katere se datum razpisa še podaljša”, dodaja predsednica koprskega okrožnega sodišča Samanta Nusdorfer, ki ji prikimava tudi Albina Hrnec Pečnik, predsednica okrožnega sodišča na Ptuju. “Sodišče pa je vezano na stroge procesne roke, ki jih je treba strogo upoštevati.”
A postopki se vseeno daljšajo; ker so v številnih primerih obtoženci tujci, za katere je treba vso dokumentacijo prevesti, zagovornike pa dobijo po uradni dolžnosti, odpovedi narokov poleg vsega naštetega povišujejo tudi stroške, dodaja predsednica okrožnega sodišča v Krškem Branka Drozg.
“150 zapornikov v nočnem času varuje samo en pravosodni policist”
Lani so pravosodni policisti izvedli 11.921 spremstev zaprtih oseb zunaj zavodov, odpovedanih pa jih je bilo 1.416. Problematike se je ob petkovem podpisu stavkovnega sporazuma dotaknil tudi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ki zastopa pravosodne policiste. Kot je dejal, so ministrstvo opozarjali na kadrovsko stisko, zaradi katere se dogaja, da 150 zapornikov v nočnem času varuje samo en pravosodni policist.
“Dejansko ni nadomeščanja odhajajočih, ker praktično ni več interesa za zaposlitev v zaporih,” je dejal, krivdo za sedanje stanje pa pripisal upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, vsem ministrom v preteklosti in vladi, saj se nobena doslej ni lotila problema, da bi zagotovila spodobno število pravosodnih policistov in jih primerno plačala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje