Menu Item
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev so na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) izrazili nezadovoljstvo s socialnim dialogom, kot ga vodijo nekatera ministrstva. Premierja Roberta Goloba pozivajo, da se 23. junija udeleži seje ESS.
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev so v uvodu seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) izrazili nezadovoljstvo s socialnim dialogom, kot ga vodijo nekatera ministrstva. Premierja Roberta Goloba pozivajo, da se 23. junija udeleži seje ESS in zagotovi, da bodo upoštevani kot enakopravni partnerji in bodo vzpostavljeni pogoji za socialni dialog.
Kot je na novinarski konferenci po seji ESS pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, se kršijo pravila ESS, ko gre za roke, posredovanje gradiv, samo usklajevanje zakonodajnih predlogov. Tudi danes so na primer obravnavali tri predloge, “ki so šli mimo ESS”, je dodal.
Od premierja tako pričakujejo, da jim zagotovi, “da bo realizirano tisto, kar je obljubil v začetku mandata, ko smo oživili socialni dialog v okviru ESS”. S pobudo sindikalne strani pa se strinjajo tudi delodajalci.
Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je opozoril, da trenutno v državi poteka oz. je napovedana vrsta pomembnih reform, denimo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Aktivno vključevanje socialnih partnerjev že v nastajanje zakona, preden gre ta v javno obravnavo, pa po njegovih besedah zagotavlja stabilnost sistema, nek širši družbeni konsenz.
Poleg novonastalih ministrstev so po besedah Mitje Gorenščka z Gospodarske zbornice Slovenije najpogostejši kršitelji prav ministrstva, ki so pod največjih pritiskom za pripravo reform, najbolj ministrstvo za zdravje. Gorenšček pravi, da po svoje razumejo njihovo časovno zadrego, vseeno pa pričakujejo oz. zahtevajo, da se zagotovi dovolj časa za usklajevanja.
Od premierja zlasti pričakujejo “zagotovilo, da bo vlada vse svoje terminske načrte za postopke priprave in sprejemanja zakonov pripravljala tako, da bo v to časovnico vključen resen postopek socialnega dialoga oz. resno usklajevanje s socialnimi partnerji,” je poudarila tudi Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Danes je ESS sicer obravnaval predloge zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi covida-19, novele zakona o zaščiti živali in novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so vsi že v parlamentarnem postopku.
Poleg tega so med drugim obravnavali tudi letno poročilo o izvajanju ukrepov države na trgu dela za leto 2022 ter poročilo strokovnega odbora ESS za pripravo predloga zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ukrepih za ohranitev konkurenčnosti storitveno-izvoznega gospodarstva, ter vmesno poročilo pogajalske skupine ESS za pripravo novele zakona o delovnih razmerjih.
Glede slednjega je Počivavšek pojasnil, da pogajanja potekajo od lanskega decembra “s kar nekaj zastoji”. Po predstavljeni časovnici naj bi bil predlog zakona za obravnavo na ESS pripravljen do sredine junija, ESS naj bi ga obravnaval na seji 23. junija, nato pa naj bi nekje do 7. julija, ko naj bi bil zakon posredovan na vlado, obstajala možnost aktivnega dogovarjanja socialnih partnerjev o odprtih rešitvah, je navedel Počivavšek. V Pergamu, ki ga vodi, pa po njegovih besedah ugotavljajo, da v zakonu obstaja še mnogo odprtih vsebinskih zadev.
Na sindikalni strani so na novinarski konferenci sicer največ pozornosti namenili noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so mu sicer izrazili načelno podporo. A glede prispevka, ki bo nadomestil premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so mnenja, da bi moral biti bolj pravičen in solidaren, kot je trenutna enotna dajatev. “V zakonu mora biti zagotovljeno tudi, da bodo vse pravice, ki so zagotovljene danes, zagotovljene tudi v prihodnje,” je poudarila Vuk in dodala, da po sedanjem predlogu temu ni tako.
Za delodajalsko stran pa je bila po besedah Gorenščka ena ključnih točk današnje seje zakon o čezmejnem opravljanju storitev. Opozoril je na zamude pri sprejemanju obljubljenih ukrepov na področju čezmejnega opravljanja storitev. Če bodo podjetja selila sedeže tujino, bo na slabšem država, saj bo izgubila prispevke v vse tri blagajne, je opozoril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!