Nezakonito poizvedovanje Knovsa na policiji? Koalicija poziva Žaklja k odstopu

Slovenija 17. Jun 202418:04 4 komentarji
Janez Žakelj
Poslanec NSi in predsednik Knovsa Janez Žakelj (Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO)

Prijave, na podlagi katerih je Knovs novembra lani od policije zahteval, naj jim razkrije, ali prisluškujejo 15 akterjem afere Dars, po poročanju portala 24ur.com ne obstajajo. Predsednik Knovsa Janez Žakelj vztraja, da to ne drži in da je nadzor potekal zakonito. Iz koalicije medtem letijo očitki o politični zlorabi Knovsa in pozivi k razmisleku o umiku Žaklja s čela komisije.

Pooblaščena skupina Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je namreč novembra lani, torej takoj po tako imenovani aferi Dars, ki je izbruhnila konec oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.

Predsednik Knovsa Janez Žakelj je aprila letos sicer sprva zatrjeval, da so bile prijave podane anonimno, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Medtem pa portal 24ur.com danes poroča, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo.

Zakaj je tako pomembno, da prijave dejansko obstajajo, da so v pisni obliki, podpisane in pravno obrazložene? Pridobivanje informacij o osebah, proti katerim se izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi, brez jasne usmeritve suma nezakonitosti, bi bilo zelo sporno, še piše 24ur.com. Tako bi lahko prišlo tudi do absurdne situacije, ko bi kriminalci od Knovsa zahtevali, da preveri, ali se zoper njih izvaja kakšna preiskava.

Nekdanji pravosodni minister in pravni strokovnjak Aleš Zalar je sicer poudaril, da zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb resda nikjer ne določa, da mora biti prijava pisna. Vendar dodaja, da je to, da se vlagatelj identificira, nujni pogoj za vsebinsko obravnavo prijave.

Na seznamu sta bili številki nekdanjega predsednika uprave Darsa in nekdanjega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka ter člana NSi Damijana Jaklina, ki je bil direktor vzdrževanja na Darsu. Prav tako so bile na seznamu številke Gašperja Bedenčiča, ki naj bi v imenu NSi zahteval petodstotno provizijo pri nakupu specialnih vozil za Dars, takratne odvetnice Darsa Nine Zidar Klemenčič in primorskega poslovneža Sebastjana Vežnaverja.

Žakelj: Nadzor je potekal zakonito

Žakelj vztraja, da to ne drži in da je nadzor potekal zakonito. “Prijave so bile in preverili smo zakonitost delovanja oziroma uporabe skritih preiskovalnih ukrepov,” je v današnji izjavi zatrdil Žakelj. Obenem je izpostavil, da tako poslovnik DZ kot zakon ne določata, na kakšen način mora biti podana prijava oziroma kot se je izrazil, kako mora biti ta “postavljena”. “Kot predsednik sem imel te številke ljudi, ki so domnevali, da se jim prisluškuje. Posredovali so mi jih člani komisije in jaz sem naredil, kot je predpisano po zakonu,” je dejal.

Prazni stoli v državnem zboru
Foto: Borut Živulović/BOBO

Na izrecno novinarsko vprašanje, kje, če torej ne v DZ, so zabeležene prijave, pa Žakelj ni odgovoril, dejal je le, da “zapisnik nadzora jasno pove, katere so te številke”. Obenem je še poudaril, da je osnovna naloga Knovsa, da preverja zakonitost delovanja tako Sove kot policije, zato ga kot predsednika Knovsa skrbi, da so omenjene telefonske številke “ušle” s policije.

Koalicija očita politično zlorabo Knovsa, Žaklja pa poziva k razmisleku o odstopu

V koalicijskih Svobodi in Levici medtem ocenjujejo, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Poslanec Svobode, sicer tudi član Knovsa Teodor Uranič je zatrdil, da sam teh prijav ni videl, z njimi ni bil seznanjen, jih je pa tudi sam zahteval že konec aprila. Tako meni, da je šlo pri novembrskem nadzoru Knovsa na policiji za politični interes NSi.

Hkrati je Žaklja pozval, naj resno razmisli o odstopu s čela Knovsa, zgodbi pa je po Uraničevih besedah nujno priti do konca. “Enkrat imamo podatke, enkrat jih nimamo, enkrat so anonimni, enkrat so javni podatki, potem, da sploh ne obstaja. To je res takšno izmišljevanje, da res zahteva preiskavo,” se je Uranič še obregnil ob dosedanje izjave Žaklja.

V Levici pa so ob tem kot ključno izpostavili, da je “vsakršna instrumentalizacija tako pomembnega organa, kot je Knovs, v partikularne interese nedopustna”. Po besedah šefa poslancev Mateja Tašnerja Vatovca je veliko indicev, da je “nekaj šlo narobe”, zato v naslednjih dneh pričakuje dodatno razjasnitev okoliščin. “Če se bo dejansko potrdilo, da je šlo za zlorabe, bo verjetno treba terjati odgovornost tistih, ki so v to vpleteni,” je poudaril.

Matej Tašner Vatovec
Denis Sadiković/N1

SDS: Mogoče so bili poslanci NSi malo nespretni

V SDS, kjer sicer v tem sklicu DZ v Knovsu s svojimi člani ne sodelujejo, pa menijo, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten. “Knovs ima pristojnosti, lahko bi to naredil malo bolj prefinjeno in mogoče so bili poslanci NSi malo nespretni. Neposredno so zahtevali, ali se prestreza komunikacija teh številk, lahko bi pa enostavno rekli, da zahtevajo vpogled v vse odredbe, nastale pod vlado Roberta Goloba in bi prišli do istega rezultata,” je danes opozicijskim kolegom v NSi namignil poslanec SDS Žan Mahnič.

V samem nadzoru tako ne vidi problema, je pa po njegovi oceni problem, “če greš tja povprašat o določenih zadevah z namenom, da bi to delil naprej oziroma morda opozoril tiste, ki se jim prestreza telefonske komunikacije, naj bodo vendarle previdni”. Predsedniku Knovsa Žaklju pa je ob tem na srce položil še, da bi bilo dobro določeno zgodbo od začetka do konca peljati z enakimi trditvami, ne pa jih vmes spreminjati.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je v današnji izjavi dejala, da sama ne more s prstom kazati na nikogar ali se izrekati o delovnih telesih DZ, v delovanje katerih sama ni vpeta. Poudarila pa je, da morajo poslanci delovati zakonito, pošteno, svoje pravice pa uporabljati transparentno in skladno z namenom, ne pa za obračunavanje med političnimi strankami. Obenem je opozorila, da državnemu zboru še vedno manjka integriteta, zavedanje, da morajo poslanci delati za dobrobit državljanov. Za dobrobit slednjih bi bil čas, da se politično preigravanje umakne, je sklenila.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje