Menu Item
Stroški reševanja v gorah naraščajo. Reševalci si želijo strožjih pravil, država pa dodatnih zavarovanj, da bi lahko v primeru reševanja, ki je bilo potrebno zaradi malomarnosti planinca, vsaj del stroškov dobila nazaj.
“Kakšna noč!” so 7. novembra na Facebooku zapisali gorski reševalci iz Kranja po izjemno napornem reševanju tuje planinke s Križa, ki je trajalo vso noč.
Planinka se je v gore odpravila prepozno, neprimerno obuta in opremljena ter se na 2.500 metrov visokem vrhu zaplezala. Reševalci so klic na pomoč prejeli ob 17. uri, ko se že pošteno zmrači.
Zaradi megle in vetra pa helikopter, ki je sicer priletel na pomoč, ni mogel rešiti planinke, zato so morali reševalci peš premagati 1.500 metrov višinske razlike, da so prišli do tuje državljanke in jo do jutra varno spravili v dolino.
Kljub nenehnim opozorilom, naj se ljudje v gore odpravijo odgovorno, spremljajo vremenske napovedi in opozorila o primerni obutvi, opremi ter takšni fizični zmogljivosti, ki jo za izbrani vzpon potrebujejo, ta še zmeraj presliši vse preveč planincev.
Letos je bilo že 640 reševanj v slovenskih gorah (torej nič manj kot lani), od tega je moral na pomoč v kar 276 primerih poleteti tudi helikopter.
Kdo vse to plača?
Pozivov v preteklosti, da bi morali biti do tistih planincev, ki jih je treba reševati zato, ker so se v gore odpravili nepremišljeno, strožji, je bilo že zares veliko. In ne pojenjajo.
V zadnjih petih letih je Gorska reševalna služba opravila 3.562 intervencij, od tega 1.547 s helikopterjem. Ura poleta helikopterjev Slovenske vojske, ki se uporabljata za reševanje v gorah, znaša 3.209 oziroma 4.819 evrov, kar pa ne vključuje stroškov posredovanja zdravstvenega osebja. Ministrstvo za obrambo, ki pokriva stroške vojaških helikopterjev, je v zadnjih petih letih za helikoptersko reševanje odštelo 13 milijonov evrov, a ker podatkov ne vodi ločeno, je v tem znesku tudi strošek nujne helikopterske medicinske pomoči. Približna ocena pa pravi, da so bili stroški helikopterskega reševanja v gorah v zadnjih petih letih 2,5 milijona evrov. Stroški reševanja s policijskimi helikopterji v tem istem obdobju pa so bili 1,5 milijona evrov. K temu je treba dodati še stroške zdravstvenega osebja, ki jih plača ministrstvo za zdravje.
Vse stroške reševanja kljub pozivom, naj si jih planinci, ki gredo v gore neodgovorno, vsaj delno, če že ne povsem, plačajo sami, plačuje državni proračun. Čeprav tudi zakonodaja določa, da je v primeru malomarnosti vsaj delno te stroške mogoče zaračunati tudi planincem.
V preteklosti je država nekaj stroškov reševanja že izterjala, denimo v primeru reševanja Belgijcev na Bovškem pred leti, pa v primeru dveh tujih planincev, ki sta najprej poklicala na pomoč, ko je ta prispela, pa sta jo zavrnila. Od leta 2006 do 2011 je bilo zahtevkov 12, prav tako je leta 2011 država zaradi neplačila stroškov reševanja dva tuja planinca tožila, a tožbo izgubila.
Zaradi teh izgubljenih tožb vse do danes zahtevkov za povračilo stroškov niso izstavljali, pojasnjujejo na Upravi za zaščito in reševanje ter dodajo, da je problem, ker je na sodišču težko dokazati stopnjo odgovornosti.
Kljub temu da imamo člen, ki predvideva delno kritje stroškov zaradi malomarnosti, nimamo ustreznega podčlena, ki bi urejal izvajanje zakona. V praksi torej zakon “pade na izpitu”.
V prihodnosti si na upravi želijo, da bi bilo plačevanje stroškov reševanja s helikopterjem urejeno skozi sistem dodatnih ali specialnih zavarovanj.
Problem predvsem tujci, strožja pravila bi prinesla manj nesreč
Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so največji problem v slovenskih gorah tujci. Slovenski pohodniki naše gore poznajo precej bolje, in če potrebujejo reševanje, gre v večini primerov dejansko za nesreče, pravijo na zvezi. Ugotavljajo tudi, da so slovenski pohodniki za obisk gora večinoma ustrezno opremljeni, tuji pa bistveno manj.
Skoraj 60 odstotkov letošnjih intervencij v gorah je bilo zaradi tujih planincev.
Če bi bila pravila strožja, bi to, tako zveza, lahko preventivno vplivalo zlasti na tuje obiskovalce slovenskih gora: “Marsikdo bi se na turo verjetno bolje pripravil, izbral primernejši cilj ali najel celo gorskega vodnika. Poleg tega bi se za reševanje v gorah tudi ustrezno zavarovali, kot se to počne v tujini,” pravijo na zvezi, a dodajajo, da v Sloveniji še vedno nimamo pravne podlage, s katero bi, če je tuj državljan tudi zavarovan, država stroške reševanja dobila nazaj.
Gorski reševalci so prostovoljci. Trenutno jih je 842. Delovanje njihove krovne zveze financira Uprava za zaščito in reševanje (URSZR), nekaj denarja dobijo od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in od donacij, ki jih zberejo. Prav zdaj se znova pogajajo o “kompleksni problematiki gorskega reševanja”, ki po besedah obrambnega ministrstva med drugim (ponovno) zahteva sodelovanje zavarovalnic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje