Požarni alarmi v starih šolah, bolnišnicah, blokih? Ministrstva: Nimamo podatkov

Foto: F. A. BOBO

Potem ko se je izkazalo, da dijaški dom Ivana Cankarja, kjer je v četrtek zagorelo, ni imel požarnega alarma, smo poskusili ugotoviti, koliko drugih javnih objektov nima sistemov aktivne požarne zaščite. Med starejšimi objekti, za katere so v času gradnje veljali nižji standardi požarne varnosti, so lahko vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše, večstanovanjske stavbe ... Ministrstva podatkov o tem, koliko objektov je požarno ogroženih, nimajo. Pooblaščeni inženir za požarno varnost je opozoril, da je bila do pred kratkim požarna varnost neustrezna celo v obeh kliničnih centrih.

Potem ko se je po četrtkovem požaru v dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani izkazalo, da ta ni imel javljalnikov požara in požarnega alarma, se postavlja vprašanje, koliko je še drugih javnih objektov, ki so požarno ogroženi.

Kot smo poročali, namreč do konca 90. let prejšnjega stoletja zakonodaja ni vključevala predpisov s področja požarne varnosti. To pomeni, da pri projektiranju stavb in pridobivanju uporabnega dovoljenja ni bilo treba upoštevati načel požarne varnosti. Če lastniki v te starejše stavbe pozneje niso bistveno posegali in v okviru teh posegov potrebovali tudi ustrezni elaborat ali če se izboljševanja požarne varnosti niso lotili samoiniciativno, so ti objekti z vidika požarne varnosti lahko še vedno problematični. In to ni v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je po četrtkovem požaru povedal, da je v Sloveniji še 17 dijaških domov, ki nimajo javljalnikov in požarnih alarmov. Pri ministrstvu smo že v četrtek poizvedovali, koliko je še drugih stavb, kjer bivajo otroci in mladi in ki so požarno ogrožene – denimo vrtcev, šol, srednjih šol in študentskih domov. Sporočili so nam, kar je povedal že minister: da so nemudoma sprožili postopke za preverjanje stanja požarne varnosti v vseh tovrstnih objektih. Trenutno imajo le oceno o številu dijaških domov.

RTV Slovenija je nato poročala, da ima od 29 študentskih domov, s katerimi upravlja javni zavod Študentski dom Ljubljana, samo sedem novejših domov nameščene aktivne požarne zaščite, požarne stopnice pa ima samo šest domov.

Od enega do drugega ministrstva

Kaj pa bolnišnice, domovi za starejše, oskrbovana stanovanja, večstanovanjske stavbe? V petek smo na ministrstvo za zdravje vprašali, koliko je v državi starejših bolnišnic, v katerih sistemov aktivne požarne zaščite ni. Preusmerili so nas na ministrstvo za obrambo, a so nam tam pojasnili, da v okviru tega ministrstva deluje le pristojni inšpektorat (za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, op. a.), podatkov o stanju požarne varnosti pa da nimajo. Predlagali so, naj se obrnemo na ministrstvo za naravne vire in prostor – a so nam tudi od tam sporočili, da evidenc o požarnem stanju objektov ne vodijo.

Z vprašanji smo se obrnili tudi na inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, a so nam tudi tam odgovorili, da ocene o številu požarno ogroženih stavbah ne morejo podati.

“V objektih, kot so domovi za starejše, šole, vrtci in drugi javni objekti, ugotavljamo ob nadzorih različne nivoje vgrajenih gradbeno-tehničnih zahtev. So objekti, ki so sami šli v prenovo in dvig nivoja požarne varnosti od tiste, ki je bila zahtevana ob gradnji, in so objekti, ki v prenove in nadgradnjo niso šli. Med naštetimi objekti vsekakor so objekti, ki imajo vgrajen sistem za javljanje in aktiviranje ob požaru in ga redno vzdržujejo. Statističnih podatkov o tem, koliko je takih objektov, nimamo,” so zapisali.

MSP bo znova preverilo stanje v zavodih

Z ministrstva za solidarno prihodnost, kjer smo povprašali o morebitnih požarno ogroženih domovih za starejše, so nam sporočili, da prav tako nimajo natančnih podatkov glede požarne varnosti v starejših stavbah. Dodali pa so, da so konec lanskega leta organizirali strokovno srečanje za socialnovarstvene zavode s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, “kjer je predstavnik inšpektorata predstavil ugotovitve inšpekcijskih nadzorov v socialnovarstvenih zavodih, jih opozoril na pomanjkljivosti ter pozval k ukrepom za odpravo. Njegova splošna ugotovitev je bila, da je stanje na področju varstva pred požarom v veliki večini zavodov dobro”.

Dodali so, da so se v luči “morebitnih tveganj” pred časom odločili, da znova preverijo stanje na terenu v zavodih, za katere so pristojni. “V skladu s tem bomo znova preverili protokole in po potrebi zavode pozvali k povečanju požarne varnosti v socialnovarstvenih ustanovah.”

Požarno ogrožene bolnišnice

“To je nemogoče vedeti,” je na vprašanje, koliko javnih objektov ni požarno varnih, odgovoril pooblaščeni inženir za požarno varnost Aleš Glavnik. Po njegovi oceni sicer stanje na področju požarne varnosti v Sloveniji nasploh ni dobro. Izjema, kot pravi, niso niti bolnišnice.

“V vseh starejših bolnišnicah ugotavljamo, da je kršeno osnovno načelo projektiranja – horizontalna evakuacija,” je opozoril. “Vsaka etaža bi morala biti razdeljena na vsaj dva dela oziroma dva požarna sektorja, zato da ko v enem delu zagori, lahko bolnike horizontalno, s posteljami vred, premaknemo v drugi del, na varno.”

Požarni sektor je zaokrožena celota znotraj stavbe, iz katere se zaradi požarno odpornih elementov ogenj določen čas ne more širiti v sosednje požarne sektorje. To pa podaljšuje čas za varno evakuacijo ljudi.

Še do nedavnega nobeden od kliničnih centrov v državi ni izpolnjeval tega načela, je opozoril sogovornik. Mediji so pred nekaj leti poročali, da 16-nadstropna kirurška stolpnica UKC Maribor, ki je bila zgrajena v 70. letih, obnovljena pa v 90. letih, prav zaradi neustrezne požarne varnosti ni izpolnjevala pogojev za veljavno uporabno dovoljenje. Glavnik, ki je sodeloval pri nedavni ureditvi požarne varnosti te stavbe, je povedal, da je bila celotna stolpnica en požarni sektor.

ukc maribor — UKC Maribor (Foto:Žiga Živulović jr./Bobo)

Enak problem ima po njegovih besedah glavna stavba ljubljanskega kliničnega centra. Šele s sanacijo, ki pravkar poteka, se bo požarna varnost izboljšala. Glavnik je še opozoril, da trenutno povečano tveganje za požar povzroča prav izvajanje del, ki poteka v enem delu stavbe, medtem pa v drugih delih stavbe izvajajo bolnišnično dejavnost. “UKC je sicer sprejel dodatne ukrepe in ima požarno stražo, a kljub temu lahko samo upamo, da do konca sanacije tam ne bo zagorelo.”

Varnost nizka tudi v stanovanjskih blokih

Kaj pa večstanovanjske stavbe? Znano je, da so bile največje stanovanjske soseske v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji zgrajene pred osamosvojitvijo. Kakšna je požarna varnost tam?

Glavnik odgovarja, da je problem tudi tam podoben. V številnih večstanovanjskih stavbah namreč stopnišče poteka po sredini stavbe, kar pomeni, da se v primeru požara v katerem od stanovanj ogenj in dim lahko hitro razširita na stopnišče. Evakuacija po stopnicah zato ni mogoča.

“Na vrhu stopnišča bi morala biti kupola, ki bi se samodejno odprla in omogočila, da gre dim ven, a večina blokov tega nima. Vsako stanovanje bi moralo biti lastni požarni sektor s požarnimi vrati, ki bi preprečila, da bi se ogenj in dim širila,” je pojasnil Glavnik.

Bloki Ljubljana — Slika je simbolična. (foto: Žiga Živulović jr/BOBO)

Kakšno je stanje v starejših večstanovanjskih stavbah in ali se etažni lastniki odločajo za dodatne ukrepe za večjo požarno varnost, smo vprašali enega od največjih upravnikov, podjetje SPL. Odgovorili so nam, da je stanje požarne varnosti različno, glede na starost stavb. “Za dodatne ukrepe se lastniki v takih stavbah ne odločajo, le v enem primeru poslovne stavbe v našem upravljanju so izvedli ločitev evakuacijskega dela stopnišča od ostalega dela stavbe,” so pojasnili.

Težava niso samo stavbe, zgrajene pred koncem 90. let

Kot smo že poročali, so z vidika požarne ogroženosti najbolj problematični objekti, ki so se gradili oziroma pridobivali uporabno dovoljenje pred koncem 90. let prejšnjega stoletja, saj je bil prvi pravilnik s področja požarne varnosti sprejet šele leta 1998. A po Glavnikovih besedah tudi pozneje požarni varnosti ni bilo namenjene dovolj pozornosti.

“Leta 2004 so na tedanjem ministrstvu za okolje in prostor sprejeli pravilnik o požarni varnosti v stavbah, ki je naredil največjo napako na tem področju v vsej zgodovini. Elaborate požarne varnosti za manjše objekte – požarno manj zahtevne stavbe – je dovolil izdelovati vsem pooblaščenim arhitektom in inženirjem, ki niso nujno vedeli kaj dosti o požaru. Požarno varnost so tako načrtovali ljudje, ki se na to niso spoznali. Samo za velike objekte nad 2000 kvadratnih metrov je bilo zahtevano, da elaborat pripravi pooblaščeni inženir za požarno varnost, torej strokovnjak s tega področja.”

Takšno stanje je po njegovih besedah trajalo 15 let, do uveljavitve gradbenega zakona.

“Država je v tem času manjšim objektom, med katerimi so lahko tudi domovi za starejše, vrtci, šole, manjše večstanovanjske stavbe, dala kljukico, čeprav nihče zares ni vedel, ali je bil objekt z vidika požarne varnosti ustrezen,” je opozoril Glavnik.

“Vprašanje ni, ali bo zagorelo”

Sogovornik je poudaril, da požarno varnost pogosto podcenjujemo, tako javnost kot odločevalci. Kritičen je do tega, da v Sloveniji še vedno nimamo visokošolskega programa, kjer bi se izobraževali inženirji požarne varnosti. Arhitekti, gradbeni in drugi inženirji pa v času svojega izobraževanja zelo malo slišijo o požaru, je ocenil Glavnik, ki je po osnovni izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva.

“Ljudje si mislijo, da v njihovem bloku ne bo gorelo. A vprašanje ni, ali bo gorelo. Zagori lahko povsod. Vprašanje je, kako smo na ta požar pripravljeni,” je poudaril.

Bi se na tem področju lahko kaj izboljšalo zdaj, ko je velike razlike med objekti razgalil požar v dijaškem domu? Minister Logaj je že v prvem odzivu po požaru napovedal tudi predlog za sprožitev postopka k spremembi zakonodaje na področju požarne varnosti v javnih objektih, kjer bivajo ranljive skupine.

Z ministrstva za naravne vire in prostor so v petek v odzivu navedli, da gradbena zakonodaja že zdaj omogoča posodobitve in izboljšanja varnosti v javnih objektih. “Vse ukrepe, ki jih bodo v tej smeri pripravili na resornih ministrstvih, na ministrstvu za naravne vire in prostor pozdravljamo in bomo pri tem aktivno sodelovali in pomagali. Odgovornost investitorjev in lastnikov je, da ugotovijo, ali stanje objekta še ustreza njihovim pričakovanjem in pričakovanjem uporabnikov ter se odločijo za to, da se objekt prilagodi ustrezni, sodobni gradbenotehnični ravni.”

Kot je razumeti, torej potrebe po spremembi zakonodaje, ki bi bolj jasno zavezovala k višjim standardom požarne varnosti, ne vidijo.

Kaj bi prinesla sprememba zakonodaje?

Ddr. Aleš Jug z odseka za požarne raziskave in inovacije na Zavodu za gradbeništvo Slovenije je v četrtek za N1 povedal, da se stroka že več let zavzema za zakonske spremembe, po katerih bi morali biti v vseh objektih, ne glede na starost, implementirani zdaj predpisani ukrepi s področja požarne varnosti.

Glavnik se s tem strinja, poudarja pa, da je ob tem treba upoštevati, da se marsikateri lastnik – tudi država – sooča s finančnimi omejitvami. Požarna varnost bi se po njegovi oceni bistveno izboljšala že z nekaterimi relativno preprostimi in poceni ukrepi, kot sta montaža zadostnega števila javljalnikov požara ter vgradnja požarnih vrat. “Če bi želeli vse starejše objekte spraviti na raven ustrezne požarne varnosti, ki jo zahteva zdaj veljavna zakonodaja, bi bilo to marsikje zelo drago in tudi tehnično težko ali celo nemogoče izvedljivo,” je dejal.

Podobno menijo pri SPL, kjer so poudarili, da zgolj tehnično boljša oprema ne pomeni nujno večje požarne varnosti. “Veliko ustrezneje bi bilo množično in večkratno usposabljanje prebivalcev za ravnanje v primerih požara.”

MOL: Za požarno varnost je poskrbljeno v vseh objektih

Foto: Denis Sadiković/N1

Z Mestne občine Ljubljana so v odgovoru na naša vprašanja glede požarne varnosti v vrtcih sporočili, da je stopnja tehnične požarne opreme med vrtci različna, temu pa da so prilagojeni ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Poudarili so, da je bistvena razlika med dijaškimi domovi in vrtci oziroma šolami tudi v tem, da v dijaških domovih bivajo dijaki prek noči, vrtci in šole pa da delujejo podnevi ob prisotnosti vzgojiteljev oziroma učiteljev ter ponekod tudi varnostnikov.

Na vprašanje o požarni varnosti v zdravstvenih domovih pa so odgovorili, da je ZD Ljubljana dal lani na novo izdelati ocene požarne ogroženosti za vse svoje enote. Zagotovili so, da imajo v vseh enotah vgrajene tudi sisteme aktivne požarne zaščite, kot so javljalniki in sirene.