Menu Item
V Sloveniji je proti opičjim kozam na voljo cepivo Jynneos, vendar pa na podlagi danih okoliščin cepljenje splošnega prebivalstva za zdaj ni niti potrebno niti priporočljivo, so pojasnili na NIJZ.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na osnovi razpoložljivih podatkov ter ocenjenih tveganj in koristi ocenjujejo, da cepljenje splošnega prebivalstva proti opičjim kozam trenutno ni niti potrebno niti priporočljivo.
Cepljenje proti opičjim kozam (mpox) sicer opravljajo ambulante na območnih enotah NIJZ v Ljubljani, Mariboru in Celju ter Cepilni center Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Cepljenje opravijo z dvema odmerkoma cepiva, priporočen presledek med odmerkoma je 28 dni. Za cepljenje po izpostavljenosti virusu pa zadostuje en odmerek, so na NIJZ pojasnili v današnjem sporočilu za javnost. Smiselno ga je izvesti čim prej, najbolje v štirih dneh (do največ 14 dni) po izpostavljenosti.
Slednje priporočajo osebam, ki so bile v tesnem stiku z obolelim, še posebej če imajo večje tveganje za zaplete (osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice). Prav tako ga priporočajo moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi in so bili v tesnem stiku z obolelim. Enako velja za zdravstvene oziroma laboratorijske delavce, izpostavljene virusu opičjih koz v primeru neustrezne zaščitne opreme ali nezgode.
Sicer pa cepljenje med priporočajo laboratorijskim delavcem in zelo izpostavljenim zdravstvenim delavcem, na primer zaposlenim v ambulantah za spolno prenosljive bolezni. Priporočajo ga tudi humanitarnim delavcem, ki bodo opravljali delo na prizadetih območjih, in vsem, ki imajo večje tveganje za izpostavljenost virusu opičjih koz.
Kaj vemo o opičjih kozah?
Zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 14. avgusta razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti. V torek je opozorila, da izbruh opičjih koz ni novi covid.
Okužba se prenaša ob neposrednem stiku s kožnimi spremembami ali telesnimi tekočinami okužene osebe, kapljično ob dolgotrajnejšem tesnem stiku z okuženo osebo ter ob stiku z okuženimi predmeti. Virus se lahko prenese tudi ob stiku z okuženo živaljo, največkrat prek glodavcev ali primatov, pojasnjujejo na NIJZ.
Klinični potek bolezni je običajno blag. Simptomi so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami.
Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih. Tveganje za težji potek bolezni je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah.
Še več o opičjih kozah si lahko preberete v pojasnilih infektologinje Mateje Logar z infekcijske klinike ljubljanskega UKC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!