NIJZ opozarja pred nevarnostjo v gozdu, v travi in celo na vrtu

Žiga Živulović jr./BOBO

S prihodom pomladi se začenjajo odvijati številne aktivnosti na prostem, med drugim ljudje pogosto zaidejo v gozdove in druge predele, kjer pa na njih lahko prežijo klopi. Ker Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe z boleznimi, ki jih prinašajo klopi, za Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ljudi vabijo k cepljenju.

Kot poudarjajo na NIJZ, je v Sloveniji daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se je mogoče učinkovito zaščititi s cepljenjem. Ob tem stroka opozarja tudi na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa je večja tudi verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo zdravje ljudi. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu, zlasti do nadmorske višine 600 metrov pa jih je lahko veliko. Prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, takoj ko se temperatura tal poviša, pa postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov, nevarnost okužbe pa včasih traja že od februarja pa vse do novembra.

Vbod klopa pri človeku ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek, zato vbodi pogosto ostajajo neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom KME ali povzročiteljem lymske borelioze, lahko med sesanjem krvi na človeka prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa sicer ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj. Tisti ljudje, ki so bile v preteklosti že okuženi z virusom KME, so pred boleznijo zaščiteni. Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite, oblačila pa naj bodo svetle barve, da klopa na njih laže opazimo. Strokovnjaki svetujejo, da se namažemo z repelentom, ki klope odganja, po vrnitvi iz narave pa moramo natančno pregledati telo, se stuširati in umiti glavo. Oblačila je treba dobro skrtačiti in oprati.

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa je treba prijeti s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvleči, če njegovi deli ostanejo v koži, pa je treba tudi te čim prej odstraniti. Pri tem za odstranjevanje klopov s kože ni dobro uporabljati olja, krem, petroleja ali drugih mazil še dodajajo na NIJZ. Sicer pa se lahko pred klopnim menigoencefalitisom, virusno boleznijo osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, pa tudi ohromelost, približno eden do dva odstotka odraslih pa lahko zaradi nje celo umre, zaščitimo s cepljenjem.

Slednjega priporočajo vsem ljudem od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je KME endemičen. Priporočljivo je cepljenje s prvima dvema odmerkoma opraviti v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez pet do 12 oziroma devet do 12 mesecev, kar je odvisno od vrste cepiva, nato so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri, pozneje pa na pet let. V Sloveniji je od leta 2019 v program cepljenja uvedeno cepljenje proti KME za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo tri leta in odrasle, ki dopolnijo 49 let. Od lani se otroci, rojeni leta 2020 ali pozneje, lahko cepijo proti KME že po dopolnjenem enem letu. Cepljenje za omenjene skupine je mogoče opraviti s tremi odmerki cepiva, ki so plačani iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.