Menu Item
Po 11 letih se iz Humanitarčka poslavlja Ninna Kozorog, predsednica društva in ena njegovih ustanoviteljic. V ganljivem zapisu je poudarila, da je z društvom živela 365 dni v letu, a je zdaj čas, da se umakne. Po njenih besedah je odločitev za umik zorela počasi, od decembra 2021. "Takrat sem sama pri sebi začela opažati, da je Humanitarček tako zelo povezan z mojim življenjem, da sta pravzaprav eno," je zapisala. Dodala je, da je čas, da postane Ninna. "Tista, ki se mora naspati, tista, ki mora ponovno začeti verjeti v dobro ..."
Ena od ustanoviteljic dobrodelnega društva Humanitarček Ninna Kozorog se umika iz društva. V ganljivem odprtem pismu je naslovila razloge za svojo odločitev. Najprej se je dotaknila začetkov humanitarne poti. “20. septembra bo minilo natanko 15 let, odkar sem stopila na pot aktivne humanitarnosti. 21. oktobra 2011 pa smo nato Jernej, Uroš, Maja, Aleš H., Aleš K. in Marjana ustanovili Humanitarčka. Majhno društvo, ki je želelo biti drugačno. Ki je želelo pokazati in dokazati, da je za spremembo sveta potreben le entuziazem, srčna želja in meje, v katere ne verjameš …”
Kot je poudarila, so v desetletju delovanja iz majhnega lokalnega društva postali vedno večji. “Iz študentke sem postala specializantka … specializantka, ki je leta in leta poslušala kritiko na ‘izvenslužbeno’ dejavnost … Vmes sem postala vodja pro bono ambulante Maribor, na priporočilo takratnega mentorja prim. Flisarja … iz specializantke sem postala specialistka … Nekje vmes končala še FERI in se izobrazila za street medicine certifikat …” je opisala Kozorog.
Dodala je, da ji je na tej poti smrt vzela ljubljeno osebo in da se je na trenutke zdelo, da bo, kot se je izrazila, izgubila še samo sebe. “S Humanitarčkom sem živela 24 ur/7 dni v tednu/356 dni v letu. Z njim smo preživeli begunski val, vzpostavili mednarodni dan prijaznosti, z Mrežo brezdomni do ključa Dan brezdomcev (ter se naučili, kako se lahko pravila spreminjajo, če delaš z marginalno skupino), opozarjali o nasilju nad starejšimi … Vzpostavili prvega Božička za brezdomce, ki je praznoval 10 let, pa 30 dni za 30 srčnih dejanj …” je nanizala aktivnosti društva.
“Na svoji koži sem občutila vso podlost naše družbe”
A njeno delo je zahtevalo nenehno pozornost. “Tudi med t. i. dopusti sem odgovarjala na elektronsko pošto, ker če nisem – me je nekdo poklical po Facebooku, pa tudi v službo … Ker bi potreboval, da mu odpeljemo jogije ali pa pridemo po oblačila … čistila sem hiše, da se je lahko vključila pomoč na domu … in kot poseben dosežek si štejem celo, da sva z Jožetom sama izkopala kanalizacijo … preprosto sem poskusila nadoknaditi tisto, česar nismo med letom, vpetim v redni delovnik. Ker nikoli nisem znala in zmogla postaviti ločnice, kje se ‘bom spočila’, ‘kdo bo počakal’. Ko je pred dvema letoma moje telo prvič pokazalo, da imam tudi sama limite, smo se po mojem povratku iz bolnišnice družno odločili, da nekoliko upočasnimo tempo … ne nazadnje smo prostovoljno društvo, z rednimi službami, družinami … in naši dnevi imajo le 24 ur …” je pojasnila.
A udarila je epidemija – obdobje, ki je bilo za društvo Humanitarček še posebej intenzivno. “Nihče od pristojnih nas ni vprašal, kako zmoremo … Samo zmogli smo. Bilo je samoumevno. Niso nam podarili jabolka navdiha, čeprav so se podeljevala kot po tekočem traku … Niso nas vprašali, ali bi morda delili kakšno izkušnjo, ki bi jo sistem lahko povzel. Prošnje so deževale … Sprejemali smo. Mimo vseh kapacitet, zmožnosti in možnosti. Med potresom v Posavju prekrivali hiše, iskali namestitve … Jože si je zlomil gleženj, na koncu pa smo se zagovarjali zaradi ‘dela na črno’. Do trenutka, ko nam je covid-19 za vedno zaznamoval eno izmed članic, mojo desno roko. Izpad ene osebe med 10 je enormen, ne samo statistično. Ampak smo rinili naprej … Topli obroki, Wolt dostave, e-hrana, integrirana oskrba, Dobrodelko …” je v nadaljevanju dodala.
Po njenih besedah so podporo iskali pri sistemskih rešitvah – predlagali so avtomatizacijo nekaterih sistemskih rešitev (varstveni dodatek), vpili s peticijami – a so ostali neslišani. “Kot smo ostali neslišani pri tisoč in eni rešitvi, ki smo jo ponujali … premalo smo in smo bili politični. Premalo radikalni. Nikoli nismo imeli ‘stricev iz ozadja’, ‘botrov … smo imeli pa vas. Vsakega posebej in vse skupaj. Se spomnite, kdaj smo začeli opozarjati, da bo prišla draginja? Da moramo misliti naprej? Več kot leto bo od tega … Do danes nas ni nihče poklical na pogovor …” je opozorila.
“Čas je, da postanem Ninna”
“Ko se je zgodil klon Humanitarčka, sem na svoji koži občutila vso podlost naše družbe, v obliki, ki si je nisem predstavljala. Takrat sem prvič začutila, da moja koža ni več tako debela, kot je bila nekoč … da mi preprosto zmanjkuje izgovorov za podlost ljudi … za pritlehnost komunikacije … Zgodbe, ki so sledile v naslednjih mesecih, so bile samo še dokaz slednjega … Vnuk, ki je želel, da skrbimo za 92-letno babico, ker bi rad šel na potovanje. Odklonili smo. Čez 3 dni je nekdo ‘anonimno’ prijavil, da je ta ista gospa brez vode in hrane že nekaj dni. Vnuk kot uradni skrbnik je bil nedosegljiv … Svojci, ki so nas želeli najeti, da preuredimo in sčistimo hišo, saj bodo dali mamo v dom … pa bi hišo prodali – “češ da je to naše delo”. CSDjevka, ki mi je poslala sliko umirajočega, češ ‘ali se vam ne smili?’, pri tem pa pozabila, da je do bolnišnice in dostojne smrti prišel izključno samo zato, ker smo ga našli mi … na teritoriju, ki je daleč od Maribora … Nešteto vrat. Nešteto zgodb. Izločki, na vonj katerih sem postala imuna. Hladilniki, ki me ne presenečajo več, pa čeprav je v njih plesen v tisoč in eni obliki … Male sobice, brez osnovnih pogojev – in nečaki nekaj metrov stran, v hiši z bazenom,” je slikovito opisala Kozorog.
“Epidemija se ni in ni končala … Izgubljali smo Vide, eno za drugim … se prepirali s pogrebnimi zavodi – ter svojci, ki so se vzeli od kdo ve kod … a jih prej leta in leta ni bilo blizu … Razlagali ‘občinarjem’, da je super, da pomagajo s toplimi obroki … ampak Mimi brez zob potrebuje kašasto hrano, Franci sladkorno dieto in Meri žolčno … Februarja smo v tragediji izgubili Amando, česar sama še danes ne morem razumeti … Še več – pričakal me je celo dopis, da nismo dovolj glasno opozarjali … Ne po pravih kanalih … Vse – samo da ni bilo treba prevzeti odgovornosti …” je zapisala.
V nadaljevanju se je Kozorog med drugim dotaknila izida knjige La Vida. Kot je izpostavila, je knjiga presegla vsa njena pričakovanja. “A ko sem jo vsa ponosna predala eni izmed gospa iz zgodb, me je objela in rekla Doktorica, knjiga je lepa. Samo ti izgledaš grozno. Ne smejiš se več z učkami, kot si se vedno,” se je Kozorog spomnila pogovora.
Njena odločitev je tako zorela počasi, od decembra 2021. “Takrat sem sama pri sebi začela opažati, da je Humanitarček tako zelo povezan z mojim življenjem, da sta pravzaprav eno. Da ne morem odklopiti niti en vikend – ker se v petek ob 14.45 eden izmed CSD spomni, da nujno potrebuje pomoč za gospo Angeliko … po mailu preda kontakte, prilepi slike in … zapre vrata. Jaz vrat svojega srca nisem mogla. In ko mi je malo pred smrtjo v enem od sporočil nekdanji mentor in tisti, ki me je ‘uvedel’ v pro bono ambulanto, napisal Ninna, paziti morate na sebe. Ker če se vi ne boste, vas nihče ne bo. Me je prizemljilo … Bolezen moje velike vzornice Anite Ogulin in njen boj z zahrbtno boleznijo pa je še toliko bolj potrdil te besede … Kar naenkrat je bila bolezen, tista resna, povsod okrog mene … Začela sem se zavedati smrtnosti na drugačen način,” je o razlogih za umik pojasnila Kozorog.
“In odločitev je dozorela. Čas je pravi, da odložim nekaj teže tega sveta. Čas je, da (p)ostanem Ninna. Samo Ninna. Kdaj s kakšno kolumno. Skuštrana. Razigrana. S čopičem, ruzakom in kitaro. Ninna pač. Tista, ki se mora naspati. Tista, ki mora ponovno začeti verjeti … v dobro,” je sklenila zapis.
Za konec se je zahvalila vsem, ki so bili del njene zgodbe. “To ni zbogom, to je na svidenje. Do kdaj? Nimam pojma. Ninna.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje