Menu Item
Decembra bodo šempetrsko bolnišnico zapustili trije radiologi. Direktor bolnišnice Dimitrij Klančič je povedal, da za zdaj naročenih bolnikov ne bodo odpovedovali. V kratkem bosta dve specializantki radiologije opravili specialistični izpit, imajo pa še osem specializantov. Rešitve iščejo tudi z ministrstvom za zdravje. Klančnik je pozdravil včeraj napovedano znižanje cen radioloških storitev, ki naj bi bila eden od razlogov, da radiologi odhajajo iz javnih bolnišnic. Kot so sporočili z ZZZS, bo znižanje cen magnetne resonance in računalniške tomografije predvidoma "znatno".
Potem ko smo včeraj poročali, da bodo v splošni bolnišnici Nova Gorica ostali brez treh radiologov, se je odzval direktor bolnišnice Dimitrij Klančič. Povedal je, da ni presenečen, saj so svoj odhod napovedali, je pa “zaskrbljen, kaj bo z bolnišnico naprej”.
Trije radiologi odhajajo decembra. Eden se bo upokojil, kot je bilo načrtovano. Druga dva, ki sta bila doslej zaposlena 40- oziroma 60-odstotno, pa sta po besedah direktorja kot razlog za odhod navedla napovedane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, po katerem se bodo morali zdravniki odločiti, ali bodo delali v javnem ali zasebnem sektorju. Po spremembi zakona, za katerega se danes končuje javna razprava, zdravniki iz javnega sektorja predvidoma ne bodo več mogli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnikih in koncesionarjih.
“Terminov ne bomo odpovedovali,” je na vprašanje o vplivu na bolnike zagotovil Klančič. Upa in verjame, da bodo do druge polovice decembra skupaj z ustanoviteljem, to je ministrstvom za zdravje, našli rešitev. V šempetrski bolnišnici naj bi po odhodih ostal samo še en radiolog. “Toda do decembra so še vsi prisotni in morda se bomo lahko tu pogovarjali,” je povedal direktor. “Dve kolegici naredita specialistični izpit v naslednjem mesecu, imamo pa še osem specializantov, tako da trenutno situacija res ni ugodna, ampak verjamem in upam, da se bo nekaj rešilo,” je poudaril.
Medtem ko naročenih bolnikov ne bodo odpovedovali, se lahko zaplete na urgenci. “Problem vidim v zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva oziroma dežurstev, to me tudi za vnaprej najbolj skrbi. Urgentni centri so iz dneva v dan bolj polni, smo pred zimskimi meseci, ki prinašajo ogromno okužb, večji priliv pacientov in posledično več diagnostike,” je opozoril.
Čakalne vrste na radiološkem oddelku obvladujejo in so znotraj sprejemljivih. Ob tem je Klančnik spomnil, da so na začetku leta dobili tudi nov aparat za magnetno resonanco, zaradi katerega ne pokrivajo zgolj bolnikov iz severnoprimorske oziroma goriške regije, ampak širše. “Oddelek za radiologijo kljub kadrovski stiski, če govorim o rednem, elektivnem programu, zelo dobro dela,” je zagotovil in spomnil, da so v zadnjem letu največ investirali prav v radiološki oddelek, okrog dva milijona evrov.
Bodo urgentni bolniki zaradi pomanjkanja radiologov čakali dlje? “Ne, potrudili se bomo, da bomo nekaj rešili, smo na zvezi z ministrstvom za zdravje, informacija (o odhodih) je stara manj kot 24 ur, tako da rešitve še nimam,” je povedal.
Direktor bolnišnice pozdravlja znižanje cen
Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, je včeraj napovedalo, da bo vlada v kratkem z uredbo znižala cene radioloških storitev. “Trenutno je plačevanje pri radiologiji po realizaciji, cene pa so visoke. In ravno zato, ker so cene zdaj previsoke, radiologi oziroma zdravniki odhajajo drugam. Zato bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) določil nove cene, ki bodo nižje. To bomo storili z uredbo, ki bo predvidoma sprejeta v treh tednih,” so zapisali na ministrstvu. Težave zaradi odhodov radiologov imajo tudi v drugih bolnišnicah.
“Tega izhodišča še nisem videl, zanj sem slišal. Vsekakor je to v dobrobit javnim bolnišnicam,” je povedal direktor Klančič. “Ta trenutek so radiološke storitve plačane povsod enako. Problem je v tem, da sta MR (magnetna resonanca) in CT (računalniška tomografija) plačani po realizaciji. To pomeni, da vse, kar je narejeno, je tudi plačano,” je opozoril.
Združenje zdravstvenih zavodov je že dolgo opozarjalo, da ni pravično, da so cene storitev enake za koncesionarje in za javne bolnišnice, čeprav morajo v slednjih zagotavljati tudi urgenco. Zdaj se obetajo spremembe.
“Ta diferenciacija cen – mislim, da se bo zgodilo, moralo bi se, da bomo drugače plačane tiste bolnišnice, ki izvajamo neprekinjeno zdravstveno varstvo. V tem vidim veliko rešitev in morda priložnost, da ohranimo javne bolnišnice,” je Klančič pozdravil napovedano spremembo. Na vprašanje, ali se zdravniki, ki odhajajo v zasebni sektor, ne bojijo, da se bo tudi ta zasičil, je Klančič odgovoril, da je to upravičena pripomba, a da “bomo videli, kaj bo pokazal čas”.
Znižanje cen bo znatno
Novela uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo sprejme vlada, bo po napovedih ministrstva predvidoma sprejeta v treh tednih. Kot so na ZZZS pojasnili za STA, z ministrstvom pripravljajo nov predlog znižanja cen magnetnih resonanc (MR) in računalniških tomografij (CT). Po prvih ocenah bo znižanje cen znatno, so navedli.
Ob tem so na zavodu opozorili, da je oblikovanje racionalnih cen zdravstvenih storitev in učinkovitost modelov plačevanja na strani ZZZS oteženo, če drugi deležniki v zdravstvenem sistemu ne zagotavljajo spremljanja in poročanja stroškov po pacientu, nacionalnih kliničnih smernic in indikacij za uvrščanje pacientov na čakalne sezname ter ustreznega upravljanja javne mreže na podlagi potreb prebivalcev in standardov varnosti in kakovosti obravnav pacientov.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so napoved ministrstva pozdravili. Dodali so, da so v odzivu na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je do danes v javni razpravi, izpostavili predvsem potrebo po diferenciaciji cen med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Predlagali so tudi, naj se v noveli jasno zapiše, da ZZZS cene zdravstvenih storitev prilagaja dejanskim stroškom izvajalcev. Predlagajo tudi omejitev opravljanja programa koncesionarja v okviru obsega podeljene koncesije glede na število pri njem zaposlenih nosilcev zdravstvene dejavnosti, je za STA navedla direktorica združenja Tatjana Jevševar.
Težave pri zaposlovanju različnih kadrov
Direktor šempetrske bolnišnice je poudaril še, da so javne bolnišnice zaradi slabih plač v javnem sektorju popolnoma nekonkurenčne. “V bolnišnici nikoli ne bomo mogli tako dobro plačevati zdravnikov pa tudi (radioloških) inženirjev kot v zasebnem sektorju,” je opozoril in dodal, da razlik v plačilu ne pozna natančno, a so glede na odhode zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo “odgovori na dlani”.
Povedal je, da imajo težave pri zaposlovanju vseh vrst kadra. “Trudimo se na vseh področjih, od snažilk do zdravnikov, električarjev, medicinskih sester. Problemi so povsod. Težko dobiš v javnem sektorju kakršnekoli profile, nujno potrebne, da javna bolnišnica funkcionira,” je povedal in dodal, da upa, da bodo spremembe plač v javnem sektorju povečale zanimanje za delo v bolnišnicah in olajšale zaposlovanje.
Koliko radiologov bi v bolnišnici potrebovali? “Ko smo jih imeli osem, smo zelo normalno delali. Imeli smo velik podmladek, osem specializantov, imamo razpise za nove, interes za radiologijo je,” je povedal in dodal, da gre pri problemu radiologije “za sistemske zadeve” ter da upa, da bodo ukrepi države pomagali pri reševanju javnih bolnišnic, za katere je še enkrat opozoril, da so nujno potrebne.
Iz šempetrske bolnišnice je julija odšlo pet kirurgov. “Rešujemo, kakor se da. Ni optimalno, a se trudimo tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev,” je pojasnil direktor, ki je na tem položaju tri leta. Tudi pri kirurgih so glavna težava dežurstva. “Popoldne, ponoči, čez praznike. Od julija, ko so odšli, se trudimo zadevo urejati,” je povedal.
“Odkar me je svet zavoda potrdil za direktorja, sem se zaobljubil, da bom poskrbel za paciente, in to velja. Naredil bom vse, da bomo karseda zadeve rešili, sicer je v naslednjem trenutku to tudi vprašanje mojega obstoja. Ob tej krizi se večkrat dnevno vprašam, kako naprej,” je še dodal Klančič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje