Menu Item
Težko pričakovan dom za starejše, ki ga je v Pivki zgradila avstrijska družba SeneCura, še vedno sameva. Oprema je pripravljena, čakalna vrsta stanovalcev, ki se želijo vseliti, se daljša, kadra pa ni. Zaposlene, ki bi skrbeli za najranljivejše, iščejo že od oktobra 2022, a se na razpise nihče ne prijavlja. In to kljub temu, da je občina pripravljena ponuditi tudi kadrovska stanovanja. Razmere so podobno kritične po vsej državi. Zaradi pomanjkanja kadra ostaja praznih več kot 1000 postelj, pred popolnim kolapsom sistema pa nas trenutno rešuje le še neverjetna požrtvovalnost zaposlenih. "Kot družba bi se morali globoko zamisliti ob dejstvu, da stanovalce v domovih za starejše danes zmoremo okopati le še enkrat na sedem oziroma deset dni ali pa še to ne," opozarjajo zaposleni.
V Pivki že leto in pol stoji popolnoma nov in sodoben dom za starejše, ki so ga občani zaradi dolgih čakalnih dob na prosto posteljo nestrpno pričakovali. Kot smo že poročali, so v pritličju doma prostori uprave, ambulante, delovne terapije in fizioterapije. Prvo nadstropje je namenjeno stanovalcem z demenco, v drugem nadstropju sta bivalno-negovalni oddelek in oaza.
Gre za koncept večposteljne sobe, ki kljub temu zagotavlja intimnost, omogoča pa drugačen pristop pri oskrbi in zdravstveni negi stanovalcev, ki so popolnoma odvisni od pomoči. Za domom se razprostira velik vrt, ki ponuja prostor za druženje in preživljanje časa v naravi.
Dom je zgradila avstrijska družba SeneCura, ki ima v Pivki koncesijo za 64 mest, a prav vsa še vedno ostajajo prazna. Kadra, ki bi za stanovalce skrbel, vodstvo doma namreč nikakor ne najde.
Kot je za N1 povedala Sanda M. Gavranovič, operativna direktorica za Adriatic regijo, so razpisi za delovna mesta — ki jih morajo ves čas ponavljati — odprti že več kot dve leti, natančneje od oktobra 2022.
“Za zagon doma v Pivki potrebujemo nujno potreben kader v zdravstveni negi, konkretno iščemo dve diplomirani medicinski sestri in štiri zdravstvene tehnike. Prav tako iščemo bolničarje, za katere imamo že nekaj prijav, vendar bomo z njihovim zaposlovanjem začeli šele, ko bomo zapolnili mesta za zdravstvene tehnike in diplomirane medicinske sestre,” je pojasnila.
Nekaj delavcev so v domu medtem vseeno zaposlili in trenutno delajo v Pivki oziroma v eni od drugih SeneCurinih enot. Ko bodo pivški dom vendarle odprli, jih bodo premestili tja. V vmesnem času pa po besedah M. Gavranovič nastajajo zelo visoki obratovalni stroški. “Prav tako precej stroškov prinaša proces zaposlovanja, kar dodatno obremenjuje proračun doma.”
Župan Pivke: Za kritične kadre v zdravstvu smo ponudili kadrovska stanovanja
Župan Pivke Robert Smrdelj je za N1 dejal, da je občina z vodstvom SeneCure ves čas v stiku, pred kratkim pa je pivški dom obiskal tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Govorili so o problematiki, s katero se SeceCura sooča, občina pa je celo, če bo to treba, ponudila možnost namenskih kadrovskih stanovanj za kritične kadre.
Prepričan je, da bo dom ob odprtju zagotovo poln, trenutno pa občani proste postelje iščejo v Postojni, Ilirski Bistrici pa tudi drugje po državi. “Kar nekaj občanov se je obrnilo na občino z interesom, da bi zelo radi prišli v pivški dom, saj bi želeli biti tudi na stara leta v svojem domačem okolju.”
Zaradi pomanjkanja kadra v državi praznih prek 1000 postelj
Zaradi hudega pomanjkanja ustreznega kadra imajo velike težave praktično vsi domovi za starejše po državi. Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik je postregel z zadnjo statistiko, ki je na voljo. Na zadnji dan lanskega leta je bilo v domovih za starejše na voljo 19.710 mest, zasedenih pa 18.784, kar pomeni, da je bilo praznih postelj 926.
Obenem je bilo v posebnih zavodih za odrasle praznih dodatnih 138 postelj. To pomeni, da je bilo skupno zaradi pomanjkanja kadra v državi praznih prek 1000 postelj. “Na podlagi ankete med člani skupnosti iz začetka letošnjega leta ocenjujemo, da ima zaradi pomanjkanja zaposlenih prazne postelje že vsak četrti dom za starejše v Sloveniji,” je pojasnil Sahernik.
Ob tem opozarja, da nezasedenost kapacitet poleg prenizkih cen oskrbe in zdravstvene nege vse bolj ogroža tudi poslovanje izvajalcev. Lansko leto je po njegovih besedah v rdečih številkah zaključilo več kot 40 odstotkov izvajalcev. To vključuje 16 koncesionarjev in 27 javnih zavodov.
Stanovalce skopamo le še enkrat na sedem oziroma deset dni ali pa še to ne
Prav kadrovska stiska, ki se poglablja že leta, je največja težava domov za starejše. Že leta 2019 je Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarjala, da se domovi soočajo z resnim pomanjkanjem kadrov in da nujno potrebujejo ukrepe, s katerimi bi privabili kader, vendar brez uspeha. “Težave so se le kopičile in danes je kadrovska kriza že tako nevzdržna, da ogroža zagotavljanje varnih in kakovostnih storitev za stanovalce ter zdravje zaposlenih,” opozarja Sahernik.
V praksi za stanovalce to po besedah Alenke Vipavec Mahmutović, predsednice Aktiva vodij služb zdravstvene nege in oskrbe, pomeni, da so prikrajšani že pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot so pomoč pri dvigovanju na invalidski voziček, osebni higieni in prehranjevanju.
Čas, ki ga zaposleni še lahko namenijo za posamezno aktivnost, je namreč pod pričakovano ravnjo kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter oskrbe, “da o dostojni obravnavi sploh ne govorimo”, pravi. “Kot družba bi se morali globoko zamisliti ob dejstvu, da stanovalce v domovih za starejše danes zmoremo okopati le še enkrat na sedem oziroma deset dni ali pa še to ne,” je jasna Vipavec Mahmutović.
Zaposleni so medtem po njenih besedah izpostavljeni izjemno visokim delovnim obremenitvam, vse bolj nepredvidljivim delovnim urnikom, ki ne omogočajo ustreznega počitka, in težavam pri koriščenju letnih dopustov. “Pred popolnim kolapsom sistema nas trenutno rešuje le še neverjetna požrtvovalnost zaposlenih,” opozarja tudi Sahernik.
Dan v domu starejših: Sistem poganja le še etika zaposlenih
Da bi videli, kaj v praksi pomeni kritično pomanjkanje kadra, je ekipa N1 ob koncu lanskega leta dan preživela v domu za starejše v Idriji. Pri delu, ki ga opravlja že 27 let, smo spremljali medicinsko sestro Nevenko Uršič. Izkusila je torej sistem socialnega varstva, ko so direktorji šele opozarjali, kaj se bo v domovih za starejše zgodilo, če se država ne bo resno lotila reševanja kadrovske podhranjenosti. Zdaj v takih razmerah dela. Kako je videti dan medicinske sestre v sistemu, ki je tik pred razpadom in ga poganja, kot pravi direktorica doma, le še etika zaposlenih, si poglejte v videu spodaj.
Zaradi katastrofalnih razmer napovedujejo proteste
Zaradi razmer v domovih za starejše v Aktivu vodij služb zdravstvene nege in oskrbe pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije že napovedujejo proteste zaposlenih. Protestirali bodo, če vlada, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za solidarno prihodnost ne bodo zagotovili financiranja, ki bo omogočilo zaposlovanje dodatnih delavcev.
Poleg tega zahtevajo posodobljene kadrovske normative. Pristojni so namreč po njihovih besedah sprejetje novih normativov obljubili že večkrat, k temu pa so se nazadnje zavezali leta 2022. “Rok za sprejetje so potem večkrat prestavili, nazadnje na konec lanskega leta – a se do danes to ni zgodilo,” poudarjajo v aktivu vodij.
Predsednica aktiva Alenka Vipavec Mahmutović opozarja, da je “nesprejemljivo”, da vlada s kadrovskimi normativi zavlačuje že od leta 2013, ko so bili normativi prvič vključeni v stavkovni sporazum. “Še več, ministrstvo za zdravje poskuša ponovno zavlačevati z novimi študijami in preučevanjem, čeprav so bili vsi postopki že zdavnaj izvedeni,” pravi.
Ministrstvo: Predlagani standardi in normativi ne temeljijo na metodologiji
Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da so oblikovali več delovnih skupin, ki so za različne poklicne skupine pregledale predlagane kadrovske standarde in normative. V preučitev standardov in normativov so bili vključeni tudi vsi sindikati, pristojna zbornica-zveza in drugi strokovnjaki s področja analitike.
Po besedah ministrstva so ugotovili, da so poklicne skupine med seboj težko primerljive, saj so nekatere predlagale zelo podobne standarde in normative, druge pa ne. “Zaključek je bil, da predlagani standardi in normativi ne temeljijo na metodologiji, temveč so povsem izkustveni.”
Zato so ustanovili novo delovno skupino, ki si zdaj prizadeva za vzpostavitev pilotnega projekta, s katerim bi merili in določali minimalne standarde na področju zdravstvene nege. “Na podlagi že obstoječih podatkov in podatkov, ki jih bomo v prihodnosti pridobili, bo možno oblikovati metodologijo merjenja obremenitev zdravstvenih delavcev,” so pojasnili. Na ministrstvu so ob tem pregledali še podatke, ki so jih pridobili od zbornice-zveze in ljubljanskega kliničnega centra ter ugotovili, da podatki na podlagi trenutne standardizacije niso zadostni.
Dodali so še, da so začeli z aktivnostmi za zagotovitev merjenja obremenjenosti zdravstvenih delavcev, kar predvideva tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti, “saj odgovornost za vzpostavitev merjenja vseeno leži pri vodstvu posameznega javnega zavoda”.
Ministrstvo bo pripravilo podrobna navodila, kako naj se ta merjenja izvajajo, pa tudi metodologijo, na podlagi katere bo možno za posamezen zavod ugotoviti, ali minimalne kadrovske standarde izpolnjuje. Obljubljajo, da bodo nove standarde sprejeli do aprila 2026.
Štipendije, kadrovski zakon, pripravništvo …
Na ministrstvu za zdravje so kot rešitev izpostavili še sektor za kadre v zdravstvu, ki je zadolžen za lažji prehod zdravstvenega kadra iz tujine, in nov zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Uredili so tudi področje povračila stroškov financiranja tečaja in opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika v višini do 300 evrov, ki je v tujini pridobil poklicno kvalifikacijo in na ministrstvo podal vlogo za opravljanje svojega poklica v Sloveniji.
Izpostavili so še razpis za razvoj in pilotno vzpostavitev programa pripravništva za pridobitev poklicne kvalifikacije bolničar-negovalec 2024–2026. S programom so začeli štirje izobraževalni zavodi, ministrstvo pa bo sofinanciralo teoretični del pripravništva.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost, kamor zaposleni v domovih prav tako uperjajo prst, so zapisali, da so objavili 375.000 evrov težek razpis za kadrovske štipendije. Naslednje razpise bodo objavili še ta mesec. Poleti so pripravili in sprejeli kadrovski zakon, ki vključuje osem ukrepov za izboljšanje situacije, kot so lažje prekvalifikacije in nove oblike štipendiranja.
Prav tako ministrstvo sodeluje pri prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, njihovi zaposleni pa sodelujejo na zaposlitvenih sejmih v tujini, kjer ljudi informirajo o možnostih zaposlitve v slovenskem sistemu dolgotrajne oskrbe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje