Menu Item
Nov zakon o medijih, ki so ga spisali na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko in ki ga je vlada potrdila na dopisni seji na zadnji dan lanskega leta, ne buri duhov samo zaradi nove definicije vplivnežev. Da so rešitve iz novega zakona nejasne in pomanjkljive, opozarja tudi eden od vodilnih medijskih strokovnjakov v državi, profesor na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević. Kot je dejal za N1, je zaskrbljen predvsem zaradi pretirane moči agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki bo po novem pristojna tudi za presojo medijske koncentracije. Ob tem se pojavljajo tudi pomisleki, da nov zakon odpira možnosti za dodatne pritiske na medije, še zlasti ko gre za razdeljevanje državne finančne pomoči. "V Sloveniji smo v zadnjih 30 letih lahko videli, kdo lahko na koga vpliva in kako se odloča o takšnih zadevah. To velja tako za leve in desne," opozarja Milosavljević.
Novi zakon o medijih, ki ga je vlada na dopisni seji sprejela na silvestrovo, je v javnosti naletel na številne kritike. “Zakon bi moral biti napisan tako, da je jasen, nedvoumen in da ni odvisen od dobre volje ministra, inšpektorja ali direktorja agencije,” poudarja profesor na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, ki je kritičen do predlaganih rešitev.
Pri tem še zdaleč ne gre samo za vprašanje definicije vplivnežev in medijev, ki se je razvnelo ob peticiji članice pomladka največje opozicijske stranke SDS Zale Klopčič, ampak tudi za druge ključne vidike regulacije medijev, opozarja Milosavljević. Po njegovem mnenju je skrb vzbujajoča predvsem pretirana moč agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki bo po novem zakonu pristojna tudi za oceno in priglasitev medijskih koncentracij.
“Akos s tem zakonom dobiva zelo široka pooblastila. To, da samo en regulator nadzira družbena omrežja, internet, telekomunikacije, pošto, medije, koncentracijo lastništva in sovražni govor, je potencialno nevarno v vsaki državi, še zlasti pa v državah relativno sveže demokracije, kot je Slovenija. Da ne govorim o tem, da bi bili nad takšno koncentracijo moči znotraj enega organa zaskrbljeni tudi moji kolegi iz zahodnih in skandinavskih držav,” pravi Milosavljević.
Ministrica: Na ta način bo zagotovljena večja neodvisnost
Ministrica za kulturo Asta Vrečko na drugi strani poudarja, da je Akos neodvisna agencija in da v skladu z evropsko zakonodajo o koncentraciji medijskega lastništva presoja regulator. “Ministrstvo za kulturo, ki je doslej presojalo koncentracijo, nima te vloge, zato bo te postopke vodil Akos, ki je regulator. Mislim, da bo na ta način zagotovljena večja neodvisnost in da bo manj dvomov o političnem vplivanju, ki so se pojavljali v preteklosti,” ocenjuje Vrečko, kritiki pa ocenjujejo ravno nasprotno – da bo možnosti političnega vplivanja na medije zdaj še več.
Prav tako ostajajo pomisleki, da zakon odpira možnosti za dodatne politične pritiske na medije, še posebej ko gre za razdeljevanje finančne pomoči, ki je za večino medijev izjemno pomembna: “O razdeljevanju denarja odločajo komisije na vsakoletnih razpisih. Nabor in način imenovanja članov komisij odpira možnost določenih arbitrarnosti pri tem, kateri medij je ministru bolj všeč in kateri ne. Seveda obstajajo neka objektivna merila, vendar pa ima minister toliko proste roke, da stvari še vedno lahko oblikuje po svoje,” pravi Milosavljević.
Če želimo preprečiti politične vplive in manipulacije pri razdeljevanju državne finančne pomoči, potem bi morali medijem pomagati na sistemski in nediskriminatoren način, je prepričan medijski strokovnjak: “Pod določenimi pogoji bi morali zagotoviti splošno podporo vsem lokalnim medijem, podporo dnevnemu tisku, podporo vsem političnim tednikom in vsem nepridobitnim medijem, namesto da neka komisija odloča, kateri medij jim je bolj všeč in kateri ne.”
“To velja tako za leve in desne, stvari še zdaleč niso črno-bele”
Odgovorni uredniki večjih slovenskih medijev so ministrstvo za kulturo v času javne razprave pozvali, naj medije v novem zakonu določi kot izjemo pri obveznem evidentiranju delovnega časa. Koalicija je namreč visokošolskim učiteljem z njihovim krovnim zakonom (zakonom o visokem šolstvu) omogočila prav to, specifike teh dveh poklicev pa so zelo primerljive. Na ministrstvu predlogu odgovornih urednikov, ki zares dobro poznajo način novinarskega ustvarjanja, niso sledili, ampak so – ravno nasprotno – v zakon vključili določbo, po kateri bi mediji lahko tudi iz tega naslova izgubili celo točke pri podeljevanju državne finančne pomoči.
Milosavljević se strinja, da to lahko razumemo tudi kot eno od potencialnih oblik pritiska na medije. “Na podlagi izkušenj iz srednje in vzhodne Evrope vemo, da se nekatere državne agencije, inšpektorate in službe lahko uporablja tudi za sankcioniranje oziroma discipliniranje medijev. Tudi v Sloveniji smo v minulih 30 letih videli, kdo lahko na koga vpliva in kako se odloča o takšnih zadevah. To velja tako za leve in desne, stvari še zdaleč niso črno-bele,” dodaja Milosavljević.
V sedanjem zakonu o medijih obstaja samo ena oblika pomoči medijem, in sicer tako imenovani medijski razpis, ki je kot državna pomoč prijavljen Evropski komisiji. Na sedanjih razpisih so razdelili približno tri milijone, na letošnjem pa bo medijem na voljo 4,1 milijona evrov.
Dodatno pa bosta v novem zakonu v zagotovljeni tudi finančni podpori za digitalni prehod tiskanih medijev in digitalne medije, a morata zeleno luč zanju prav tako prižgati vlada in Evropska komisija. Vlade se menjajo, zato nekateri odgovorni uredniki celo menijo, da to nikakor ni sistemsko urejena pomoč medijem kot gospodarskim družbam.
Vrečko: Za tem zakonom stojita celotna vlada in koalicija
Na vprašanje, zakaj je vlada tako pomemben zakon, kot je krovni zakon o medijih, sprejela na dopisni seji na zadnji dan leta 2024, pa ministrica odgovarja, da gre zgolj za “naključje” in da temu ne bi smeli pripisovati večje teže. “Postopek sprejemanja tega zakona je bil res dolg. Zakon je bil v javni razpravi od konca lanskega leta, nato je sledilo intenzivno večmesečno medresorsko in koalicijsko usklajevanje, pregledali smo tudi vse pripombe različnih deležnikov,” pojasnjuje Vrečko.
Vlada je zakon sicer obravnavala že na redni seji 23. decembra, vendar pa ga takrat ni sprejela. Pripombe naj bi po informacijah N1 imela tudi finančni minister Klemen Boštjančič in gospodarski minister Matjaž Han. Prvi naj bi opozoril na nejasno določene finančne posledice zakona, drugi pa, da v zakonu ni pomoči za distribucijo tiska.
Vrečko na te navedbe odgovarja z besedami, da zakon ni naletel na nobeno nasprotovanje med koalicijskimi partnerji. “Tako s predstavniki finančnega kot tudi gospodarskega ministrstva smo res intenzivno sedeli in skupaj pripravljali zakon. Za tem zakonom stojita celotna vlada in koalicija, zato verjamem, da bo sprejet v državnem zboru,” poudarja ministrica in dodaja, da bo zakon v državnem zboru potrjen marca.
Milosavljević pa upa, da bodo pristojni v času parlamentarne razprave odpravili vse glavne pomanjkljivosti zakona.
“Zagotovo bi bilo bolje, če bi do tega prišlo že prej. Ministrstvo je zakon pripravljalo leto dni in pol, potem je bil še eno leto v različnih fazah razprave in popravkov. Mislim, da bi v dveh letih in pol lahko dobili natančen in nedvoumen zakon, ki bi naslovil vse tisto, kar se je v 30 letih slovenske medijske zakonodaje izkazalo kot poligon za zlorabe,” še dodaja medijski strokovnjak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje