Menu Item
V SDS zahtevajo nujno sejo komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti o predlogu zakona o medijih. V zahtevi za sklic so kritični predvsem do člena, ki govori o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Predlagajo, da komisija vlado pozove k umiku zakonskega predloga.
Poslanska skupina SDS v zahtevi za sklic nujne seje komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo sicer vodi njihov poslanec Jože Tanko, izpostavlja, da so se na predlog novega krovnega medijskega zakona “kritično odzvali tako poznavalci medijskega prostora kot tudi novinarji, uredniki in vplivneži”.
Obenem so izpostavili tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je na 49 straneh podala k zakonskemu predlogu.
Poslanci največje opozicijske stranke menijo, da je z vidika varovanja ustavnih pravic še posebej sporen člen o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.
Ta določa, da je v medijih prepovedano spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva. Prav tako pa v medijih prepoveduje ščuvanje k storitvi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom.
“Na ta način se eksplicitno omejuje svobodo govora, saj bo tudi fizična oseba sankcionirana s strani nastavljenega inšpektorata ob morebitni kritiki dela vlade ali političnega dogajanja, vse pod krinko tako imenovanega sovražnega govora,” so prepričani v SDS.
Sklicujejo se na mnenje zakonodajno-pravne službe
Hkrati se sklicujejo na mnenje zakonodajno-pravne službe, da predlagana prepoved omogoča sankcioniranje že samo izražanje sovražnih stališč do določenih skupine, pri čemer pa ne bi veljalo, da bi imela ta stališča “(objektivno) možnost vplivati na voljo, razum, čustva ali strasti uporabnikov medija ter povzročiti zaznaven premik v njihovem duševnem stanju, ki bi lahko mobiliziral k sovraštvu ali nasilju”. “To pomeni, da bi se lahko sankcioniralo tudi mnenja oziroma stališča, ki nimajo na zunaj zaznavnih posledic,” so v poslanski skupini SDS izpostavili pripombo pravne službe.
Obenem se sklicujejo tudi na njeno navedbo, da omejevanje svobode izražanja zaradi “abstraktne nevarnosti ne more upravičiti uporabe kazenskopravne represije, zato bi predlagana ureditev lahko pomenila prekomeren poseg v svobodo izražanja”.
Na problematičnost predlaganega zakona po oceni SDS kaže tudi število prispelih pripomb in predlogov za dopolnila. “Nenazadnje pa se očitno tega zaveda tudi vladajoča koalicija, ki je sama predlagala umik obravnave predloga zakona s seje matičnega delovnega telesa,” menijo v SDS.
Odbor DZ za kulturo je namreč na predlog koalicije v sredini marca izglasoval umik predloga zakona o medijih z dnevnega reda. Kot razlog za takšno odločitev so v koaliciji tedaj navedli, da želijo na podlagi prejetih mnenj pripraviti ustrezna dopolnila k zakonu, katerih vsebina zahteva dodatna usklajevanja.
V SDS pa komisiji DZ za peticije predlagajo, da na seji o “ustavni spornosti predloga zakona o medijih in napadu na svobodo govora” sprejme sklep, s katerim bi vlado pozvala k umiku zakonskega predloga in k pripravi širše javne razprave pred pripravo novega zakona.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje